Zavod Hrastovec v občini Lenart je največji posebni socialno varstveni zavod v Sloveniji, skupaj jih je s takšnim statusom pet. 484 zaposlenih skrbi za 572 stanovalcev, oseb s težavami v duševnem zdravju in razvoju. Na območju sedeža zavoda v Hrastovcu pri Lenartu je skupno 350 stanovalcev, okoli 90 jih stanuje v gradu, ostali v šestih depandansah v okolici gradu. Preostanek stanovalcev, okoli 270, je v 12 dislociranih bivalnih enotah (v Mariboru, Gornji Radgoni, Radencih, Apačah, na Sveti Ani, v Trnovski vasi, Hodošu). Na varovani oddelek ljudi napoti sodišče, ostali dobijo mesto v zavodu preko centrov za socialno delo. Če posameznik nima dovolj sredstev za oskrbo, razliko zanj doplača občina, iz katere prihaja. 

Varovani oddelek poka po šivih 

V gradu Hrastovec sta dva varovana oddelka s skupno kapaciteto 48 postelj. Najprej obiščemo varovani oddelek 2, ki se nahaja v prvem nadstropju gradu, njegova kapaciteta znaša 24 postelj. "Trenutno imamo na tem oddelku 31 stanovalcev, kar pomeni, da presegamo vse naše kapacitete. Ker sem prihajajo ljudje s sklepom sodišča, moramo te sodbe pač izvršiti. Zato se dogaja, da stanovalci spijo v dnevnih prostorih, po hodnikih, kar samo še poslabšuje že tako težke razmere v teh varovanih enotah, v katerih so nameščeni najzahtevnejši stanovalci, ki jih je k nam napotilo sodišče. Ko se njihovo število poveča nad 24, imamo nevzdržne razmere tako za stanovalce kot zaposlene. Dodatni stanovalci posledično nimajo svojih kopalnic in stranišč, zato koristijo sanitarije drugih stanovalcev, kar je moteče. Zaradi tega prihaja do nezadovoljstva in incidentov," nam pojasni direktor zavoda Aleksander Gungl.

Doda, da v Sloveniji primanjkuje varovanih enot. Stroka sicer zagovarja stališče, da bi bilo potrebno njihovo število zmanjšati, potrebe pa govorijo v nasprotni smeri. "Ljudje na psihiatriji, ki velja za najdražjo namestitev v državi, ali pa doma čakajo tudi po dve leti, da pridejo na varovani oddelek. Vemo, da gre pri psihiatriji za bolnišnično namestitev, naš zavod pa je socialno-varstveni, kar pomeni, da izvajamo dodatne programe, stanovalcem nudimo možnost sprehodov v spremstvu strokovnega delavca in podobno. Po izboljšanju stanja jim s sklepom sodišča lahko omogočimo tudi proste izhode."

[[image_1_article_63753]]

Po normativih morajo imeti varovani oddelki prostore za posebne varnostne ukrepe, v katerih stanovalce, ki se jim poslabša zdravstveno stanje in ogrožajo sebe in druge, pod strokovnim nadzorom umirijo in zaščitijo. Vsak tovrstni ukrep mora odobriti psihiater, ki določi tudi, kako dolgo bo trajal, maksimalni čas pa je dve uri. Pogostost takšnih ukrepov je odvisna od strukture stanovalcev, v povprečju pa jih letno opravijo okoli 50. 

[[image_2_article_63753]]

S selitvijo oddelka se bodo razmere za stanovalce in zaposlene izboljšale 

Nastalo situacijo bodo rešili tako, da bodo stanovalce z varovanega oddelka, ki se zdaj nahaja v prostorih gradu Hrastovec, preselili v dve depandansi (A in B), ki pa se bosta izpraznili potem, ko bodo tamkajšnje stanovalce preselili v novo dislocirano enoto v Lenartu. Na novi lokaciji bodo varovane enote manjše, oddelek bo obsegal 12 postelj, v vsakem nadstropju bo dodatni prostor za izredne namestitve. Sedanji dve nadstropji varovanega oddelka v gradu bodo preselili v štiri etaže depandans, s čimer bodo dosegli predpisane standarde. Pred selitvijo, ki jo načrtujejo konec letošnjega leta, bo seveda potrebno prostore preurediti in jih prilagoditi potrebam varovanega oddelka.

[[image_4_article_63753]]

Negovalni in dementni oddelek prihajata v Lenart 

In kdaj bodo stanovalce z dveh depandans preselili v novo dislocirano enoto v Lenart? Kot pravi sogovornik, 7. maja letos načrtujejo otvoritev nove enote, ki bo potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednice države Nataše Pirc Musar. Selitev stanovalcev bodo opravili sredi maja.

V Lenart bodo odšli stanovalci z negovalnega oddelka (predvidoma 30), ki so že dolgo v zavodu, veliko od njih jih je na vozičkih, in dementni, za katere bodo vzpostavili verificirani varovani oddelek (predvidoma 40 postelj). "Prvega decembra lani je država sprejela novi zakon o duševnem zdravju, ki za varovane enote omogoča večje število zaposlenih, financiranih s strani zdravstvene zavarovalnice. Računamo, da bi lahko na novi lokaciji z večjim številom kadra lažje poskrbeli za stanovalce brez vpliva na ceno oskrbe," razloži Aleksander Gungl. V Lenartu bodo za stanovalce skrbeli obstoječi zaposleni (sprva od 42 do 50 delavcev), dolgoročno pa predvidevajo okoli 25 novih zaposlitev. 

[[image_5_article_63753]]

Stanovalci bodo v eno- in dvoposteljnih sobah 

V lenarški bivalni enoti, katere gradnja gre h koncu, je devet objektov. Eden izmed njih bo tehnične narave in bo namenjen za zaposlene, v njem bodo lekarna, prostor za dokumentacijo in ostali prostori, potrebni za delo. Predstavljal bo vstopno točko v dislocirano enoto. Znotraj enote bo tudi skupni objekt, ki pa bo namenjen dnevnemu dogajanju oziroma druženju, animacijam in za podporne službe, kot so fizioterapija, delavna terapija in podobno. 

[[image_7_article_63753]]

V ostalih, bivalnih objektih bodo stanovalci bivali v eno-in dvoposteljnih sobah, vsaka ima svojo kopalnico. Ker so te večjih dimenzij, imajo status negovalne kopalnice, v katero lahko stanovalce zapeljejo v specialni kopalni kadi na kolesih. Vsak od objektov ima štiri dvoposteljne in dve enoposteljni sobi. Gungl doda, da bodo razmere za stanujoče v novi bivalni enoti bistveno boljše kot v obstoječih depandansah: "V depandansah imamo v tri- in štiriposteljnih sobah na enem oddelku 25 ljudi, na novi lokaciji jih bo v eni hiši živelo deset, in to v eno- in dvoposteljnih sobah. V Hrastovcu so tudi manjše kopalnice, ki ne omogočajo zahtevne nege. V Lenartu bo imela vsaka bivalna hiša svojo razdelilno kuhinjo, svoj dnevni prostor s televizorjem. Vsaka soba ima svojo pokrito teraso, na katero bo mogoče zapeljati tudi električno negovalno posteljo, in še skupno teraso ob dnevnem prostoru, kar je izjema v Sloveniji," našteva prednosti nove enote Aleksander Gungl.

Po preselitvi 70 stanovalcev v Lenart se bo prvič zgodilo, da bo zunaj lokacije Hrastovec živelo več stanovalcev kot v gradu in okoliških depandansah. 

Doda, da gre za doslej njihovo najsodobnejšo in stanovalcem najbolj prijazno bivalno enoto. Poleg tega drugi zavodi še vedno gradijo klasične večje enote, manjše, kot bo lenarška, so pogostejše v tujini, zlasti v Franciji in Angliji. "Ugotovili so, da če ljudje živijo v neprilagojenem okolju in se pri tem poškodujejo, njihovo zdravljenje državo stane več kot prilagoditev okolja. Poleg tega na ta način izboljšamo kvaliteto življenje starejših."

[[image_6_article_63753]]

Okolje bo v celoti prilagojeno invalidom 

Območje dislocirane bivalne enote bo omejeno z ograjo, saj bo tam tudi varovana enota za dementne stanovalce. Prehod stanovalcev pod nadzorom bo mogoč preko recepcije. Sicer bo celotno zunanje okolje, nakloni poti in podobno, prilagojeno invalidom. Za stanovalce bo na voljo letna kuhinja, kjer bodo izvajali razne delavnice in srečanja s svojci. Poleg tega ima zavod status učne baze za študente zdravstvene fakultete, fakultete Alma Mater Europaea in srednje zdravstvene šole. V novem okolju bodo to svoje poslanstvo še bolj kvalitetno opravljali. 

Vrednost gradnje znaša več kot pet milijonov evrov 

Vsi objekti so zgrajeni iz masivnega lesa po standardih pasivne gradnje. Na strehah so samooskrbne elektrarne, ogrevanje je urejeno s toplotnimi črpalkami. "Celoten projekt je zelen in kot tak naj ne bi povzročal dodatnega ogljičnega odtisa. Ker bomo zamozadostni z energijo, ne bomo toliko pod vplivom morebitnih prihodnjih podražitev," razloži Gungl. Vrednost projekta znaša 5 milijonov 29 tisoč evrov brez opreme, ki je strošek Zavoda Hrastovec. Večina opreme bo nove, nekaj je bodo prenesli z dosedanje lokacije. Glavnino sredstev, 4 milijone evrov, zagotavlja državni proračun, milijon je primaknil zavod. 

Na novi lokaciji pričakujejo večji odziv prostovoljcev 

Sogovornik še doda, da v novi bivalni enoti v Lenartu pričakujejo večji odziv prostovoljcev. To so povečini njihovi upokojeni zaposleni, učitelji in podobno. Če se namreč enota nahaja v urbanem središču, je zanje manj logističnih težav, posledično pa je odziv večji. Ob tem bodo razmere za delo boljše, lepše in humanejše. "Sedaj, ko država pripravlja zakon o dolgotrajni oskrbi, so vsi pričakovali, da bo država pokrila vse storitve. To ni tako. Morali bomo delati na solidarnostni družbi. Predlagam, da bi se lahko v oskrbo vključevali tudi mladi, v zameno pa bi jim omogočili stanovanja ali kakšne druge ugodnosti. Ker vemo, da je pri starejših osamljenost največja bolezen, bi bilo prav, da bi tudi njih vključevali v takšna okolja. Morda bi zanje zagotovili dodatne prostore, s čimer bi vsi pridobili; oni ne bi bili osamljeni, mi pa bi pridobili dodatno delovno silo za manj zahtevna dela, ki jih zdaj zaradi pomanjkanja kadra ne moremo zagotavljati. Primer takšne gradnje, kot je v Lenartu, lahko omogoča tak model."

Zadnje stanovalce bodo iz gradu izselili do konca prihodnjega leta 

Tudi po izpraznitvi varovanega oddelka bosta v gradu ostala še dva odprta oddelka s skupno okoli 35 stanovalci. "Za te stanovalce že iščemo rešitve. Pogovarjamo se o novih dislociranih enotah v Radencih, Trnovski vasi in še kje. Gradnjo smo načrtovali že v letošnjem letu, vendar so se zaradi lanskih poplav državne investicije zamaknile za kakšno leto. Bomo pa že letos kupili zemljišča in pripravili vso potrebno dokumentacijo. Če nam bo država stala ob strani in nam pomagala financirati gradnjo novih enot, bomo do konca leta 2025 iz gradu preselili še zadnje stanovalce," pravi Gungl. Strategija države sicer je, da bi v naslednjih letih v zunanje bivalne enote izselili tudi stanovalce iz depandans, kar pa bo ob sedanji dinamiki financiranja in gradnje novih enot težko uresničljivo. 

[[image_3_article_63753]]

Zadnji del gradu, v katerem se nahaja tudi viteška dvorana, bo tako popolnoma izpraznili in ga namenili novim vsebinam, v prvem delu pa bodo tudi po letu 2025 še vedno ohranili pisarne, arhiv, lekarno, za katero ravno zdaj urejajo novi prostor, ter zdravstveno ambulanto, v kateri prisotnost splošnega zdravnika zagotavlja Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor.

Za del gradu, ki ga bodo izpraznili, išče nove vsebine ljubljanska fakulteta za arhitekturo, država pa ta projekt financira. Vključeni so tudi lokalna skupnost, turistični ponudniki, zavod kot upravitelj prostorov. "Moje stališče je, da bi lahko v teh prostorih, kjer so zdaj varovane enote, z nizkimi stroški uredili hostel. Izkoristili bi sedanjih 24 klimatiziranih sob s kopalnicami," sklene Aleksander Gungl.