Rimska cesta, v kateri se nahajata tudi naše Osončje in Zemlja, je bila v svojih zgodnjih letih precej bolj divja, kot bi si morda predstavljali. Astronomi so odkrili dokaze, da je pred približno 11,8 milijarde let vase posrkala manjšo galaksijo. Gre za najzgodnejšo doslej znano veliko združitev v zgodovini naše galaksije.

Zgodilo se je, ko je bilo vesolje še zelo mlado

Do velikanskega kozmičnega dogodka je prišlo približno dve milijardi let po velikem poku, ko je bilo vesolje staro manj kot 15 odstotkov svoje današnje starosti. Manjša galaksija, ki se je združila z mlado Rimsko cesto, je dobila ime Low-energy-Kraken-Heracles oziroma LKH. Astronomi ocenjujejo, da so imele njene zvezde skupno maso, primerljivo s približno 500 milijoni Sonc.

V času združitve je bila po tej plati približno četrtino tako velika kot takratna Rimska cesta. Odkritje je pomembno, ker znanstvenikom omogoča pogled še dlje v preteklost nastajanja naše galaksije. NASA navaja, da novi podatki zgodovino znanih združitev Rimske ceste pomikajo za približno 1,8 milijarde let dlje v preteklost, kot so jo lahko zanesljivo rekonstruirali doslej.

Sledi »pojedene« galaksije so še vedno med nami

Kako lahko astronomi vedo, kaj se je zgodilo pred skoraj 12 milijardami let? Ključ se skriva v starodavnih skupinah zvezd v notranjih delih Rimske ceste. Mednarodna skupina raziskovalcev pod vodstvom astrofizika Davideja Massarija je uporabila podatke vesoljskih teleskopov Hubble in Gaia. Preučevali so kroglaste zvezdne kopice v notranjih približno 20.000 svetlobnih letih naše galaksije ter primerjali njihovo starost, kemično sestavo in gibanje.

Tako so prepoznali skupino zvezdnih kopic, ki najverjetneje niso nastale v Rimski cesti. So nekakšni kozmični fosili nekdanje galaksije LKH, ki jo je gravitacija mlade Rimske ceste pred milijardami let potegnila vase. Raziskava je bila objavljena v znanstveni reviji Nature Astronomy. Avtorji ugotavljajo, da je LKH večino svoje mase odložila v notranjih delih naše galaksije.

Trk zvezd ni bil najbolj dramatičen del dogodka

Ob besedi trk galaksij si lahko predstavljamo milijarde zvezd, ki silovito trčijo druga v drugo. V resnici je bilo drugače. Massari je za Reuters pojasnil, da je bila združitev z vidika samih zvezd razmeroma mirna in da ni prihajalo do množičnih neposrednih trkov med njimi. Veliko bolj burno je bilo dogajanje z ogromnimi količinami plina.

Ko se je plin iz manjše galaksije srečal s plinom Rimske ceste, je lahko to sprožilo intenzivno nastajanje novih zvezd. LKH je naši mladi galaksiji poleg zvezd prinesla tudi medzvezdni plin in temno snov.

Rimska cesta je »pojedla« še druge galaksije

LKH ni bila edina žrtev gravitacijskega apetita naše galaksije. Približno 1,8 milijarde let pozneje se je Rimska cesta združila z galaksijo, danes znano kot Gaia-Sausage-Enceladus. Že več milijard let pa poteka tudi združevanje s pritlikavo galaksijo v Strelcu. Takšni dogodki so bili pomembni pri nastanku Rimske ceste, kakršno poznamo danes.

Raziskovalci zato z odkrivanjem njenih davno izgubljenih »sosed« pravzaprav sestavljajo družinsko drevo naše galaksije. Massari je poudaril, da so posamezne združitve vplivale na dogodke, ki so pozneje vodili tudi do nastanka našega Osončja in Zemlje.