Jesenski sprehod po mestu ali naravi lahko postane tudi priložnost za odkrivanje nekoliko manj običajnih sestavin. Mednje sodi turška leska, katere drobni lešniki na prvi pogled morda ne obetajo veliko, a se lahko ob pravilni pripravi spremenijo v zanimiv dodatek jesenskim jedem.
O njihovi uporabi v kulinariki smo govorili z Mojco Polak, direktorico Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor (VSGT), kjer so plodove turške leske že preizkusili v okviru praktičnih vaj pouka kuharstva.
V Restavraciji Sedem jih sicer ne uporabljajo, saj, kot pojasnjuje Polak, niso dobavljivi pri preverjenih dobaviteljih. Toda to še zdaleč ne pomeni, da niso zanimivi za domačo kuhinjo.
Okus je znan, priprava pa zahteva nekoliko več potrpežljivosti
Če ste vajeni običajnih lešnikov, vas okus turške leske ne bo pretirano presenetil. Bistvena razlika se pokaže predvsem, še preden pridemo do okušanja.
»V samem okusu ni velike razlike. Je pa bistvena dobra volja pri pripravi. Lešniki turške leske so manjši, lupina je trša, zato je potrebna potrpežljivost pri lomljenju,« pojasnjuje Polak.
Ko se vendarle prebijemo skozi tršo lupino, nas čaka intenziven okus lešnika. Pred uporabo Polak priporoča še en preprost korak, s katerim lahko iz njega izvlečemo precej več okusa: praženje.
Lešnike približno deset minut pečemo v pečici pri 170 stopinjah Celzija. S tem njihov okus postane izrazitejši, hkrati pa dobijo prijetno hrustljavost. Po peki poskušamo odstraniti še opno, ki obdaja lešnik, nato pa so pripravljeni za uporabo.
Namesto v sladico jih dajte v jesensko solato
Čeprav ob lešnikih pogosto najprej pomislimo na sladice, Polak pri turški leski svetuje nekoliko drugačen pristop. Ker večje količine teh plodov težko naberemo oziroma priskrbimo, jih je smiselno uporabiti tam, kjer že majhna količina naredi razliko.
Ena izmed možnosti je jesenski solatni preliv. Pečene lešnike zmeljemo s paličnim mešalnikom in sončničnim oljem v redek pesto, nato pa mu dodamo kis ali limonin sok. Tako dobimo preliv, ki se po besedah Polak odlično poda k jesenskim solatam, predvsem endiviji ali motovilcu.
Uporabni pa niso samo v solati. »Zraven solatnega preliva so odlični pri pripravi zeliščnega pesta ali veganskih paštet,« svetuje sogovornica.
Prav v jesenskih mesecih predlaga tudi gobovo pašteto z lešniki. Opraženim gobam in čebuli dodamo pražene mlete lešnike, vse skupaj pa povežemo z nekoliko timijana. Preprosta sezonska kombinacija tako dobi izrazitejši oreškast okus.
Turška leska ostaja kulinarično spregledana
Čeprav Slovenci radi nabiramo različne plodove, ki nam jih ponuja narava, je turška leska v naših kuhinjah še vedno precej neizkoriščena.
»Zagotovo, glede na to, kako radi Slovenci nabiramo divje plodove v naravi, se nam tukaj ponuja nova priložnost za to,« o njenem kulinaričnem potencialu pravi Polak.
Pri nabiranju pa se delo pravzaprav šele začne. Zaradi majhnih plodov in trše lupine bomo potrebovali nekoliko več potrpežljivosti, pomembno pa je tudi pravilno shranjevanje. Lupinasto sadje je priporočljivo hraniti v hladnem in temnem prostoru, Polak pa ima za že oluščene lešnike še preprostejšo rešitev: sama jih do uporabe najraje shrani kar v zamrzovalniku.
Domači lešnikov griljaž
Če bi turško lesko vendarle raje uporabili za sladico, lahko iz nje pripravimo preprost lešnikov griljaž, ki ga uporabimo kot hrustljav posip za sladoled, različne kreme ali pudinge.
[[image_1_article_93052]]
Priprava je preprosta. Potrebujemo enake dele grobo mletih lešnikov, grobo mletih piškotov in sladkorja. Sestavine združimo in jih brez dodane maščobe pražimo v ponvi, dokler rahlo ne porjavijo. Nato mešanico ohladimo in shranimo v zaprti posodi.
Morda bomo tako ob naslednjem jesenskem sprehodu na drobne plodove pod turško lesko pogledali nekoliko drugače. Namesto nečesa, kar ostane ležati pod drevesom, lahko ob nekaj potrpežljivosti postanejo hrustljav in nekoliko drugačen okus jeseni na domačem krožniku.
