Povprečna bruto in neto plača zaposlenih pri registriranih fizičnih osebah sta se aprila glede na marec sicer zvišali, vendar je bila rast cen višja od rasti plač. Posledično se je kupna moč zaposlenih na mesečni ravni zmanjšala.

Nominalna rast, realni padec

Po končnih podatkih Statističnega urada RS je povprečna bruto plača zaposlenih pri registriranih fizičnih osebah aprila znašala 1.703,33 evra, povprečna neto plača pa 1.116,79 evra.

V primerjavi z marcem se je bruto plača nominalno zvišala za 0,7 odstotka, neto plača pa za 0,6 odstotka. Zaradi rasti življenjskih stroškov pa je bila slika drugačna v realnih vrednostih – bruto plača se je realno znižala za 1,2 odstotka, neto plača pa za 1,3 odstotka. To pomeni, da so zaposleni kljub nekoliko višjim izplačilom v povprečju lahko kupili manj kot mesec prej.

Medletna primerjava ostaja pozitivna

Na letni ravni so razmere ugodnejše. V primerjavi z aprilom lani je bila povprečna bruto plača višja za 9,3 odstotka nominalno oziroma za 6,0 odstotka realno. To kaže, da plače v daljšem obdobju še vedno prehitevajo inflacijo, čeprav mesečna gibanja opozarjajo, da se lahko kupna moč ob hitrejši rasti cen tudi zmanjša.

Najvišje plače v zdravstvu, najnižje v medijski dejavnosti

Najvišjo povprečno aprilsko bruto plačo so prejeli zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, kjer je znašala 2.179,01 evra bruto oziroma 1.401,98 evra neto. Sledilo je rudarstvo s povprečno bruto plačo 2.101,35 evra in neto plačo 1.355,84 evra.

Najnižja povprečna plača je bila izplačana zaposlenim v dejavnosti založništva, radiodifuzije ter produkcije in distribucije vsebin, kjer je znašala 1.292,75 evra bruto oziroma 858,87 evra neto.

Največja mesečna rast v energetiki

Med posameznimi dejavnostmi se je povprečna bruto plača glede na marec najbolj zvišala v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom, paro in hladnim zrakom, in sicer za 3,9 odstotka. Sledila je trgovina, kjer je bila rast 3,7-odstotna.

Kupna moč ostaja ključni pokazatelj

Čeprav aprilski podatki kažejo rahlo nominalno rast plač, realni kazalniki potrjujejo, da inflacija še naprej vpliva na življenjski standard zaposlenih. Višje izplačilo na plačilni listi namreč ne pomeni nujno tudi večje kupne moči, če se cene življenjskih potrebščin povečujejo hitreje od plač.