Kot poroča časnik Delo, se povprečnemu Slovencu ob prehodu na digitalni evro sploh ne bo spremenilo veliko, saj bo šlo predvsem za geopolitični projekt. Namesto ameriških sistemov, kot sta Visa in Mastercard, bo v ozadju naših pametnih telefonov preprosto deloval enoten evropski sistem. Veliko javnih pomislekov se pojavlja predvsem glede izgube zasebnosti in nadzora države nad nakupi posameznikov.
Vendar pa viceguverner Banke Slovenije Marko Pahor za Delo odločno zagotavlja, da sistem ne bo vedel, kdo ste osebno, zato teh podatkov ne bo imela niti država, saj bodo informacije še naprej ostale izključno pri vaši poslovni banki.
Klasični bankovci ne bodo izginili, čeprav beležimo upad gotovinskih plačil
Kot še poroča časnik Delo, gotovina ostaja ključna in nenadomestljiva varnostna rezerva za vse izredne razmere. Ko namreč zmanjka elektrike ali komunikacijskih povezav, vsi digitalni sistemi v trenutku odpovejo, papirnati denar pa nemoteno deluje naprej.
Viceguverner zato državljanom polaga na srce, naj imajo pri sebi vedno dovolj denarja za dan ali dva običajnih stroškov, doma pa fizično zalogo gotovine za dva do štiri tedne. To priporočilo po njegovih besedah ne bo zastarelo niti čez desetletje.
Zanimivo je, da bo v prihodnje tudi digitalni evro poskušal posnemati to unikatno lastnost gotovine. Kot poroča časnik Delo, bo ena največjih tehnoloških novosti tako imenovani »offline« oziroma nespletni način uporabe digitalnega evra. Strokovnjaki so že uspešno demonstrirali transakcije med telefoni, ki so bili popolnoma ugasnjeni in brez baterije, saj so se podatki prenašali preko varnega čipa.
Banke še naprej vlagajo v prihodnost bankovcev
Kljub temu pa centralne banke po vsem svetu še naprej močno vlagajo v prihodnost fizičnih bankovcev in tiskarn denarja, saj se zavedajo, da digitalna oblika nikoli ne more povsem nadomestiti varnosti, ki jo človeku daje oprijemljiv denar v žepu.
Popolnoma drugače pa centralni bankirji gledajo na področje kriptovalut, do katerih ostajajo izjemno zadržani. Kot v prispevku poroča časnik Delo, viceguverner poudarja, da uradni finančni organi sploh ne uporabljajo izraza kriptovaluta, saj ta sredstva ne izpolnjujejo osnovne funkcije denarja. Zaradi svoje izjemne nestanovitnosti in nihanja vrednosti Bitcoin in podobni kovanci niso primerni kot zanesljivo plačilno sredstvo. Ljudje namreč želijo vedeti, da bo tisto, kar je danes vredno en evro, enako vredno tudi jutri. Vsakdo, ki vlaga v kriptosredstva, mora zato po opozorilih strokovnjakov vedeti, da gre zgolj za visoko špekulativno naložbo. Ne glede na to, ali bomo v prihodnosti plačevali z gotovino, digitalnim evrom ali celo s pomočjo umetne inteligence, pa ena stvar ostaja nespremenjena.
