V EU je bilo v letu 2022 24,8 odstotka energije, potrebne za ogrevanje in hlajenje, proizvedene iz obnovljivih virov, kar je 1,8 odstotne točke več kot v letu 2021. Najvišji delež sta imeli Švedska in Estonija, okoli 69 in 65 odstotkov, Slovenija je bila s 34 odstotki nad povprečjem EU, kažejo podatki Eurostata.

Kdo vodi in kdo nazaduje?

Kot je danes objavil evropski statistični urad, energija za ogrevanje in hlajenje predstavlja okoli polovico vse bruto končne porabe energije v EU. V letu 2022 so največji delež energije, potrebne za ogrevanje in hlajenje, iz obnovljivih virov zagotovile Švedska (69,3 odstotka) in Estonija (65,4 odstotka), kjer večinoma uporabljajo biomaso in toplotne črpalke, ter Latvija (61 odstotkov), ki se v glavnem zanaša na biomaso.

Več kot polovični delež so imele še Finska (58,5 odstotka), Litva (51,5 odstotka) in Danska (50,1 odstotka), nekaj pod polovico je delež znašal na Portugalskem (45,5 odstotka).

Slovenija je imela nekaj manj kot 34-odstotni delež oz. 1,2 odstotne točke nižjega kot leto prej.

Najnižji delež so v letu 2022 imele Irska (6,3 odstotka), Nizozemska (8,6 odstotka) in Belgija (10,4 odstotka).

Delež se je glede na leto 2021 najbolj povečal na Malti (+5,2 odstotne točke na 38 odstotkov), v Luksemburgu (+2,5 odstotne točke na 15,4 odstotka) in na Irskem (+1,4 odstotne točke). Na drugi strani je najbolj upadel v Avstriji (-2,4 odstotne točke na 30,6 odstotka), Sloveniji in na Cipru (-1,0 odstotne točke na 41,6 odstotka).

Potrebna bo še močna dodatna spodbuda

Bruto končna poraba energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje v EU se postopoma povečuje, v glavnem zaradi povečanega obsega rabe biomase in toplotnih črpalk. V obdobju 10 let se je povprečni delež energije iz obnovljivih virov v celotni energiji za ogrevanje in hlajenje povečal z 18,6 na 24,8 odstotka.

A za doseganje ciljev evropske direktive glede spodbujanja energije iz obnovljivih virov, spremenjene oktobra 2023, bi bila potrebna močna dodatna spodbuda, opozarja Eurostat. Po direktivi morajo članice svoj povprečni letni delež energije iz obnovljivih virov v celotni energiji za ogrevanje in hlajenje v obdobju 2021-2025 povečati za vsaj 0,8 odstotne točke in v obdobju 2026-2026 za vsaj 1,1 odstotne točke.

STA