Bruselj pripravlja obsežen načrt za stabilizacijo trga gnojil in zaščito evropskega kmetijstva pred geopolitičnimi pretresi ter visokimi cenami energije. Kritiki opozarjajo, da predlog ne prinaša hitrih rešitev za potrošnike, ki se že soočajo z dražjo hrano.
EU želi prekiniti verigo med dragim plinom in cenami hrane
Evropska komisija je predstavila načrt za krepitev odpornosti evropskega trga gnojil, s katerim želi zmanjšati odvisnost od uvoženih fosilnih goriv in omejiti vpliv geopolitičnih kriz na cene hrane. Po poročanju Euronews Bruselj opozarja, da nestanovitnost na trgu gnojil neposredno povečuje stroške pridelave hrane in posledično cene za potrošnike.
Povod za ukrepanje so motnje na svetovnih trgih, povezane s konflikti na Bližnjem vzhodu, zaprtjem Hormuške ožine ter nadaljevanjem vojne v Ukrajini. Ker je proizvodnja dušikovih gnojil močno odvisna od zemeljskega plina, vsak večji pretres na energetskem trgu hitro vpliva tudi na evropsko kmetijstvo.
Inflacija hrane bi lahko trajala še več mesecev
Čeprav Evropska komisija poudarja, da preskrba s hrano trenutno ni ogrožena in da so kmetje pravočasno ustvarili zaloge gnojil, napovedi ostajajo previdne. Evropska centralna banka ocenjuje, da bo inflacija cen hrane do konca leta 2026 ostala nad ciljno ravnjo dveh odstotkov.
Podobna opozorila prihajajo tudi iz bančnega sektorja. Nizozemska Rabobank ocenjuje, da bodo evropska gospodinjstva občutila dodatno rast cen hrane že do božiča, pri čemer bodo na razmere pomembno vplivali tudi vremenski pogoji in podnebni dogodki.
Več domače proizvodnje in trajnostnih rešitev
Komisija želi povečati evropsko proizvodnjo gnojil ter spodbuditi uporabo bioloških in recikliranih hranil. Poleg tega načrt predvideva preučitev oblikovanja strateških zalog, skupnega javnega naročanja in natančnejšega spremljanja cen gnojil.
Evropski komisar za kmetijstvo Christophe Hansen poudarja, da mora Evropa postati bolj samozadostna pri proizvodnji ključnih kmetijskih surovin ter zmanjšati odvisnost od zunanjih dobaviteljev.
Kmetje naj bi bili upravičeni do nujne finančne pomoči in predplačil iz evropskih kmetijskih skladov, če bodo hkrati uvajali bolj trajnostne prakse, kot sta zmanjšana uporaba sintetičnih gnojil in večja uporaba bioloških alternativ.
Kmetijske organizacije: manjka konkretno financiranje
Predstavniki kmetijskega sektorja ocenjujejo, da predlagani ukrepi ne zadostujejo dejanskim potrebam na terenu. Predsednik Evropskega sveta mladih kmetov (CEJA) Peter Meedendorp je poudaril, da kmetje potrebujejo konkretna finančna sredstva in izvedljive ukrepe, saj se že dalj časa soočajo z visokimi vhodnimi stroški in geopolitično negotovostjo.
Podobno kritična je organizacija Copa Cogeca, ki opozarja, da bi lahko vztrajanje visokih cen gnojil povzročilo novo prehransko inflacijo in dodatno obremenilo evropske potrošnike.
Bruselj napoveduje dodatno pomoč
Komisar Hansen je napovedal, da je v krizni rezervi evropskega kmetijskega sklada trenutno na voljo 200 milijonov evrov, Komisija pa želi ta znesek najmanj podvojiti. Poleg tega pripravlja ciljno usmerjeno izjemno podporo za najbolj prizadete kmete in dodatna sredstva za raziskave v kmetijstvu.
Končna višina finančnega paketa bo predmet pogajanj med Evropskim parlamentom in Svetom EU, cilj Komisije pa je sprejeti konkreten finančni instrument še pred poletjem, ko se bodo kmetje odločali o naslednji setveni sezoni.
