Padec Slovenije na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD je po oceni Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) še en pokazatelj, da bo treba ekonomsko politiko usmeriti v izboljšanje poslovnega okolja za gospodarstvo. Ob tem opozarjajo, da brez konkurenčnejših pogojev poslovanja trgovina ne bo mogla ustaviti odliva kupne moči v tujino.
Slovenija na 49. mestu med 70 državami
Slovenija se je na letošnji lestvici konkurenčnosti IMD med 70 državami uvrstila na 49. mesto. Na TZS poudarjajo, da se konkurenčnost države vztrajno slabša, saj je Slovenija od leta 2022 izgubila kar 11 mest.
Po njihovem mnenju bo nadaljnje odlašanje z reševanjem strukturnih težav še naprej zaviralo gospodarsko rast ter zmanjševalo privlačnost države za domače in tuje investitorje.
Med glavnimi izzivi energetika, produktivnost in birokracija
Na zbornici kot ključne ovire za razvoj gospodarstva izpostavljajo nepredvidljivo poslovno okolje, povezano z energetskimi tveganji, nezadostno rast produktivnosti in dodane vrednosti, neučinkovito izvajanje javnih storitev ter prevelika administrativna bremena za podjetja.
Po njihovih besedah je padec na lestvici predvsem posledica preteklih ekonomskih politik, ki so privedle do kopičenja finančnih in administrativnih obremenitev gospodarstva.
Kritika preteklih političnih odločitev
V TZS menijo, da so bile številne odločitve sprejete brez zadostne strokovne razprave in premisleka o njihovih posledicah za gospodarstvo.
"Ta padec Slovenije na lestvici konkurenčnosti razumemo predvsem kot posledico preteklih neustreznih politik, ki so vodile v kopičenje finančnih in administrativnih obremenitev gospodarstva."
Po njihovih navedbah pri sprejemanju nekaterih ukrepov niso bili dovolj upoštevani predlogi in pobude, namenjeni krepitvi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Trgovina najbolj občuti posledice
Pritisk nekonkurenčnega poslovnega okolja po ocenah zbornice najbolj neposredno občuti trgovinski sektor, posledice pa čutijo tudi potrošniki.
Kot opozarjajo, se zaradi slabših pogojev poslovanja povečuje odliv kupne moči v tujino, kar ne prizadene le trgovcev, temveč tudi dobavitelje in državni proračun.
Pričakovanja do vlade in socialnega dialoga
Na TZS od vlade pričakujejo konstruktiven pristop in tesnejše sodelovanje z gospodarstvom. Prve usmeritve in zaveze, zapisane v koalicijski pogodbi, ocenjujejo kot spodbudne, vendar poudarjajo, da bo uspešnost ukrepov odvisna predvsem od kakovosti socialnega dialoga ter pripravljenosti ministrstev in vlade na sodelovanje z deležniki.
Po njihovem prepričanju lahko le uspešno in konkurenčno gospodarstvo dolgoročno zagotavlja tudi visoko raven socialne države.
