Ko nekdo potrebuje nujno medicinsko pomoč, šteje čas, reševalcem pa poti do pacienta ne otežujejo le prometne razmere. Težave lahko povzročijo že nepravilno parkirani avtomobili pred vhodi v večstanovanjske stavbe, fizične ovire, zapornice in celo premajhna dvigala. Kot je za Maribor24 pojasnil Aleksander Jus, magister zdravstvene nege in pomočnik direktorja za zdravstveno nego v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor, se s takšnimi situacijami njihove ekipe srečujejo po različnih delih mesta.

Ena od pogostih težav so avtomobili, ki jih ljudje parkirajo neposredno pred vhodi v bloke in stolpnice. Dostop lahko dodatno otežijo betonske ovire oziroma tako imenovane »gobice«, ki so sicer pogosto postavljene prav zato, da bi preprečevale parkiranje pred vrati. Toda v primeru intervencije pomenijo oviro tudi za reševalno vozilo.

»Po eni strani se te ovire namestijo zaradi tega, da ljudje res ne parkirajo dobesedno pred vrati. Ampak mi na žalost z reševalnimi vozili nimamo možnosti teh ovir odstraniti v primeru nujne intervencije,« je pojasnil Jus.

Reševalci zato vozilo parkirajo najbližje, kjer je to mogoče, in pot do pacienta nadaljujejo z opremo oziroma transportnimi vozički. Težava pa se ne konča nujno pri vhodu v stavbo.

V nekaterih mariborskih stolpnicah nosila ne gredo v dvigalo

V Mariboru je še precej starejših blokov in stolpnic, kjer so dvigala tako majhna, da vanje klasičnih nosil ni mogoče spraviti. Po Jusovih besedah so nosila dolga približno dva do 2,2 metra, zato reševalci v takšnih primerih, kadar zdravstveno stanje pacienta to dopušča, uporabijo sedeče transportne vozičke.

Precej zahtevnejše postane, če je pacient nezavesten oziroma mora med transportom ležati. Takrat lahko na pomoč pokličejo dodatne reševalne ekipe ali gasilce.

»V primeru, ko gre za neko nujno stanje, pri katerem je pacient nezavesten oziroma mora ležati, takrat naletiš na težavo. Takrat vključimo več naših ekip za transport ali pa včasih zaprosimo za pomoč tudi gasilce,« je povedal.

Posebnega dela Maribora, kjer bi bile takšne težave bistveno pogostejše kot drugod, sicer ne beležijo. Kot pravi Jus, so na podobne ovire naleteli praktično v vseh mestnih četrtih.

Reševalci pred zapornico, oseba z daljincem pa ob pacientu

Dodatno težavo predstavljajo parkirišča in območja, zaprta z zapornicami. Zaplete se lahko predvsem takrat, ko je oseba, ki je poklicala pomoč in lahko omogoči dostop, ob pacientu.

»Problem se nam zna zgoditi, če je res neko nujno stanje. Ljudje kličejo, parkirišča pa so zdaj že marsikje zaprta z zapornicami. Nekdo, ki kliče, je hkrati ob pacientu, ki potrebuje našo pomoč, potem pa je problem, da mi pridemo skozi tisto rampo,« je pojasnil Jus.

Dispečerski center zato klicatelje opozori, naj poskrbijo, da bo zapornica ob prihodu reševalcev odprta. Včasih pomagajo tudi sirene, ko stanovalci opazijo, da reševalno vozilo ne more naprej, se po Jusovih besedah pogosto najde nekdo, ki zapornico odpre.

Tehnične težave se lahko pojavijo tudi pri dostopu v samo mestno središče. Reševalna vozila imajo kartice za dostop mimo pogrezljivih stebričkov, vendar lahko sistem kdaj zataji. »Na vsak način se nekako znajdemo, da čim prej pridemo do tistega, ki potrebuje pomoč,« poudarja Jus. Za svojce je lahko že takšna kratka zamuda izjemno stresna. »Tam jim ena sekunda traja kot minuta,« je opisal.

Pred urgentnim vhodom pri UKC Maribor še vedno ustavljajo avtomobili

Jus je posebej izpostavil območje urgentnega vhoda v UKC Maribor, kjer se težave pojavljajo predvsem zjutraj in ob koncu delovnika, okoli 7. in 15. ure. Nekateri vozniki namreč tam ustavljajo, da bi nekoga odložili ali počakali nanj, zaradi česar lahko nastane gneča. Prav tam pa je nemoten dostop reševalnih vozil še posebej pomemben.

»Če imaš res življenjsko ogrožajoče stanje, je temelj, da pacienta čim prej transportiraš v nadaljnjo obravnavo v UKC. Tu so vozniki še vedno neodgovorni,« opozarja Jus.

Po njegovih besedah je sicer na lokaciji že postavljena tabla, a je nekateri vozniki očitno ne upoštevajo. »Če se pelješ ob treh, deset čez tri ali četrt čez tri domov, praktično vsak dan vidiš kakšen avto, ki tam stoji in nekoga čaka.« Kot eno od možnih rešitev omenja še izrazitejšo talno označbo, ki bi voznike dodatno opozorila, da je na tem mestu ustavljanje strogo prepovedano.

Težave tudi pred Zdravstvenim domom Maribor

Podobno izkušnjo imajo tudi pri službenem vhodu Zdravstvenega doma Maribor na območju nasproti policijske postaje na Vošnjakovi ulici. Vozniki se tam ustavljajo in parkirajo, da bi potnike odložili čim bližje zdravstvenemu domu. Toda prav skozi ta vhod morajo v primeru potrebe dostopati tudi reševalna in druga službena vozila.

»Ljudje se zaustavljajo, parkirajo, nekoga pripeljejo, da bo izstopil čim bližje zdravstvenemu domu. Hkrati pa se lahko zgodi, da je v kateri od naših ambulant stanje, ki zahteva posredovanje reševalcev, in enostavno ni možen dostop,« opozarja.

Po obnovi cestišča so pred približno mesecem dni območje označili z rumeno talno označbo, ki prepoveduje ustavljanje. Pobudo zanjo so dali tudi v zdravstvenem domu. Jus upa, da bodo vozniki prepoved zdaj bolj upoštevali, vendar pravi, da se ustavljanje še vedno dogaja.

»Morda bo čez nekaj časa pomoč potreboval prav on«

Kadar reševalci naletijo na ponavljajoče se težave pri dostopu, o tem obvestijo odgovorne. Če gre za nepravilno parkiranje pred stanovanjskimi objekti, pa pogosto ne ostane drugega kot opozarjanje stanovalcev. Jus pri tem izpostavlja predvsem odgovornost posameznika. Nekdo, ki avtomobil pusti pred vhodom, morda niti ne pomisli, da bo prav skozi ta vhod nekaj minut pozneje morala reševalna ekipa.

»To je odvisno od kulture posameznika, ki ne pomisli, da bo morda čez nekaj časa pomoč potreboval on ali nekdo od njegovih bližnjih,« opozarja.

Kljub oviram reševalci po njegovih besedah naredijo vse, da pridejo do pacienta. Jus, ki je 19 let delal na terenu, se spominja številnih situacij, ko so zaradi zaparkiranega dostopa reševalno vozilo pustili najbližje, kjer je bilo mogoče, in stekli do pacienta, medtem ko je drugi član ekipe organiziral dostop za vozilo in nosila.

Včasih se je šele ob prižganih sirenah pojavil tudi lastnik avtomobila. »Kdo je prišel in rekel: 'Joj, samo skočil sem gor,' potem pa je avto umaknil,« se spominja. »Bistvo je, da poklicno narediš vse, da boš pomagal. Želiš pa si, da ti je takrat, ko nekomu pomagaš, to čim bolj olajšano oziroma omogočeno, da lahko res nekaj narediš.«

Reševalni pas je vse boljši, a nekateri izkoriščajo pot za rešilcem

Pri obnašanju voznikov ob prihodu reševalnega vozila Jus sicer opaža napredek. Po njegovi oceni se stanje glede umikanja in ustvarjanja reševalnega pasu izboljšuje, še vedno pa naletijo na posameznike, ki se kljub sirenam ne umaknejo.

Dogaja se tudi nasprotno, nekateri vozniki se zapeljejo neposredno za reševalnim vozilom in tako izkoristijo pot, ki so jo drugi udeleženci v prometu sprostili za intervencijsko vozilo. Takšno ravnanje opažajo zlasti pri intervencijah na avtocestnem križu, ki ga pokrivajo mariborske ekipe.

Jus zato poudarja, da lahko že majhna mera obzirnosti pomembno olajša delo ekipam, ki hitijo na pomoč. Reševalci bodo pot do pacienta iskali ne glede na ovire, a zaparkiran vhod, zaprta zapornica ali vozilo pred urgentnim vhodom so težave, ki jih je mogoče preprečiti. Kot poudarja, si želijo predvsem pogojev, v katerih lahko svoje delo opravijo čim hitreje in nemoteno.