Umetna inteligenca vse bolj obremenjuje električna omrežja, Evropska unija pa zaradi hitre rasti podatkovnih centrov razmišlja o spremembah pravil glede njihove trajnosti. Po poročanju Financial Timesa naj bi Evropska komisija omilila nekatere predlagane zahteve, potem ko so nanje opozorila velika tehnološka podjetja.
Poraba se zelo hitro povečuje
Podatkovni centri so postali nepogrešljiv del razvoja umetne inteligence, saj v njih delujejo zmogljivi procesorji za učenje velikih jezikovnih modelov, kot je ChatGPT, ter obdelavo milijonov uporabniških poizvedb. Generativna umetna inteligenca zahteva bistveno več računalniške moči kot klasične spletne storitve, zato se poraba električne energije v teh centrih hitro povečuje.
Evropska komisija je marca predstavila osnutek pravil, po katerem bi morali upravljavci podatkovnih centrov emisije izravnavati z uporabo certifikatov za obnovljivo energijo iz novejših projektov, ki proizvajajo električno energijo približno ob istem času in na istem območju kot podatkovni center. Namen ukrepa je bil spodbuditi gradnjo novih obnovljivih virov energije, ne pa zgolj nakup obstoječih certifikatov.
Bo EU klonila pred tehnološkimi velikani?
Vendar so podjetja, kot so Amazon Web Services, Microsoft in Evropsko združenje podatkovnih centrov, opozorila, da bi takšna pravila občutno zvišala stroške poslovanja in zmanjšala privlačnost Evrope za nove naložbe. Po navedbah Financial Timesa naj bi Evropska komisija v novejšem osnutku zato popustila pritiskom industrije. Med drugim naj bi razmišljala tudi o upoštevanju certifikatov za jedrsko energijo, kar bi koristilo predvsem državam, kot je Francija.
To pomeni, da bi lahko podatkovni center elektriko črpal iz običajnega omrežja, hkrati pa svojo porabo pokrival s certifikati za obnovljivo energijo, proizvedeno drugje in ob drugem času. Kritiki opozarjajo, da takšen sistem ne spodbuja dejanske gradnje novih zelenih virov energije.
Med posledicami tudi dvig cen elektrike
Strokovnjaki svarijo pred neželenimi posledicami. Po njihovem mnenju bi lahko večja odvisnost podatkovnih centrov od obstoječega omrežja povečala porabo zemeljskega plina, dvignila cene električne energije ter oslabila energetsko varnost Evropske unije. Killian Daly iz organizacije EnergyTag je opozoril, da bi brez novih lokalnih obnovljivih virov energije podatkovni centri dodatno obremenili evropski energetski sistem.
Po podatkih Mednarodne agencije za energijo so podatkovni centri v Evropski uniji leta 2024 porabili okoli 70 teravatnih ur električne energije, do leta 2030 pa naj bi se poraba povečala na približno 115 teravatnih ur. To je skoraj dve tretjini več kot danes in približno toliko, kot v enem letu porabi celotna Nizozemska.
Višji računi za elektriko in večja poraba vode
Na naraščajočo porabo opozarjajo tudi okoljske organizacije. Greenpeace UK meni, da bi lahko nenadzorovana širitev umetne inteligence povzročila višje račune za elektriko, večjo porabo vode in podaljšala odvisnost od fosilnih goriv. Glavni znanstvenik organizacije Doug Parr poudarja, da bi morala biti poraba energije in vode v podatkovnih centrih bistveno bolj pregledna, nove projekte pa bi morale spremljati strožje presoje vplivov na okolje.
Evropski analitiki ob tem opozarjajo, da želi Evropska komisija v naslednjih petih do sedmih letih potrojiti zmogljivosti evropskih podatkovnih centrov, da bi zmanjšala zaostanek za Združenimi državami Amerike na področju umetne inteligence. Ob tem pa poudarjajo, da bo brez ustreznih vlaganj v energetsko infrastrukturo težko zagotoviti dovolj električne energije za tako hitro širitev.
Razprava o velikih podatkovnih centrih postaja vse bolj aktualna tudi v regiji. Na Hrvaškem je veliko pozornosti vzbudila napoved projekta Pantheon AI v Topuskem, vrednega približno 50 milijard evrov, ki predvideva gradnjo enega največjih evropskih kampusov podatkovnih centrov za razvoj umetne inteligence.
