Letalske sile zveze Nato danes začenjajo vaje jedrskega odvračanja, ki bodo potekale nad severozahodno Evropo. Vaje bodo trajale do 30. oktobra, v njih pa bo sodelovalo več deset letal. Pri Natu poudarjajo, da so rutinske in niso povezane z nobenim trenutnim svetovnim dogajanjem.
V vajah, imenovanih Steadfast Noon, sodeluje 14 držav in do 60 letal različnih tipov, vključno z bojnimi letali četrte in pete generacije ter izvidniškimi letali in tankerskimi letali za polnjenje drugih letal z gorivom. Tako kot v prejšnjih letih bodo tudi tokrat sodelovali ameriški bombniki dolgega dosega B-52.
Usposabljanje bo potekalo nad Belgijo, ki bo gostila vaje, ter nad Severnim morjem in Veliko Britanijo. Med vajami ne bodo uporabljali orožja.
“Te vaje pomagajo zagotoviti, da jedrsko odvračanje zavezništva ostane varno, zaščiteno in učinkovito,” je v petek sporočila tiskovna predstavnica Nata Oana Lungescu, ne da bi navedla podrobnosti o poteku vaje.
Ameriško jedrsko orožje naj bib bilo shranjeno v severni Italiji, Belgiji, Turčiji, na Nizozemskem in v Nemčiji
Vojaški strokovnjaki sicer menijo, da se na vajah, ki se redno odvijajo oktobra, med drugim vadi, kako varno prenesti ameriško jedrsko orožje iz podzemnih skladišč in ga namestiti na bojna letala. Med samimi poleti pa naj orožja ne bi prenašali, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Po neuradnih podatkih je ameriško jedrsko orožje shranjeno v severni Italiji, Belgiji, Turčiji, na Nizozemskem in v Nemčiji. Tako imenovana Natova delitev jedrskega orožja namreč predvideva, da jih lahko v nujnih primerih odvrže tudi letalo partnerske države.
Novi Natov strateški koncept, ki so ga junija na vrhu v Madridu sprejeli zavezniški voditelji, sicer jasno določa, da je temeljni namen Natove jedrske zmogljivosti ohranjanje miru, preprečevanje prisile in odvračanje agresije. Prav tako poudarja, da dokler bo obstajalo jedrsko orožje, bo Nato ostal jedrska zveza.
Za razliko od prejšnjih vaj je Nato letos javnost o začetku obveščal proaktivno. V zavezniških krogih se kot razlog navaja, da je tokratni cilj bolj kot običajno pokazati, da je Nato dobro pripravljen tudi na grozljiv scenarij, kot je jedrska vojna, zlasti v luči ruske agresije na Ukrajino, med katero je ruski predsednik Vladimir Putin večkrat zagrozil z uporabo jedrskega orožja.
STA
