Dolgoletni obiskovalci Festivala Lent v svojih odzivih pogosto izpostavljajo plavajoč oder na Dravi, okoli katere so se zbirale množice. Danes, ko se festival zaradi tehničnih standardov, varnostnih zahtev in urbanističnih sprememb seli v mestno jedro ter na trge, pa se pretekle izkušnje srečujejo s sedanjostjo in vprašanjem, v katero smer se bo dogodek razvijal v prihodnoti.

Letošnji program vključuje 254 dogodkov, ki so razporejeni v 26 programskih sklopov in se odvijajo na 27 različnih prizoriščih po vsem mestu, na njih pa nastopajo izvajalci iz 31 držav.

Zgodovina Festivala Lent je tesno povezana z razvojem kulture po osamosvojitvi Slovenije

Začetki Festivala Lent sicer segajo v leto 1993, ko je ekipa Narodnega doma Maribor pod vodstvom Vladimirja Rukavine prvič organizirala celostno prireditev pod tem imenom. Festival se je dejansko razvil iz Mednarodnega folklornega festivala Folkart, ki je takrat (od leta 1989) že imel svojo tradicijo in občinstvo. Organizatorji so kmalu ugotovili, da mesto ob začetku poletja potrebuje širši, žanrsko raznolikejši program na prostem, ki bi povezal lokalne gostince, umetnike in meščane.

Prve izvedbe so se osredotočale neposredno na takrat še precej zapostavljeno rečno nabrežje Lenta. Z minimalnim proračunom, improviziranimi odri in veliko entuziazma lokalne skupnosti se je območje ob Dravi začelo spreminjati v osrednje družabno središče. V več kot treh desetletjih obstoja je festival gostil številna svetovna glasbena imena, med katerimi izstopajo B. B. King, James Brown, Ray Charles, Bob Geldof, David Byrne, Solomon Burke in Manu Chao.

Prireditev pa je postopoma naraščala tako po številu obiskovalcev kot po trajanju. Najdaljše izvedbe festivala so med letoma 1995 in 2000 potekale kar 17 dni, rekorde v številu posameznih prireditev pa so zabeležili leta 2012, ko se je v okviru Lenta zvrstilo kar 603 dogodkov. Skozi leta se je dogajanje z nabrežja Drave širilo tudi na mestna dvorišča, trge in v Mestni park, s čimer je festival prerasel v največji slovenski festival na prostem in enega večjih uličnih kulturnih projektov v Evropi.

Selitev na Trg Leona Štuklja in glavni glasbeni program

Vlogo nekdanjega plavajočega odra je v zadnjih letih prevzel Trg Leona Štuklja, ki ponuja večjo površino in stabilnejšo logistično podporo za izvedbo večjih koncertov. Letošnji glasbeni program na osrednjem prizorišču temelji na mednarodnih in regionalnih zasedbah, ki nagovarjajo širši krog poslušalcev različnih generacij.

Med nastopajočimi velja izpostaviti britansko zasedbo Morcheeba, ki ima v svoji karieri enajst studijskih albumov in več kot deset milijonov prodanih plošč. Od preloma tisočletja veljajo za prepoznavne predstavnike trip-hopa, predvsem zaradi vokala pevke Skye Edwards. Dan pred tem, 26. junija, bo na istem odru nastopila sarajevska zasedba Dubioza kolektiv, ki koncertira že od leta 2004. Njihov glasbeni izraz temelji na mešanici punk-rocka, reggaeja, družbenokritičnih besedil in balkanskega humorja. Nastop na Trgu Leona Štuklja je napovedan kot regijska ekskluziva, saj bo to njihov edini koncert v bližnji okolici v tem obdobju. Takoj naslednji večer, 27. junija, pa bo prizorišče rezervirano za skupino Laibach. Zasedba, ki je svoj prvenec izdala leta 1985 in od takrat nanizala več kot trideset albumov, na festival prihaja ob izidu novega studijskega projekta MUSICK.

Akustika in intimnejši odri

Medtem ko Glavni oder gosti masovne produkcije, se program z manjšim številom obiskovalcev odvija na drugih lokacijah ob reki, kjer je poudarek na stiku med izvajalci in občinstvom. Program v Sodnem stolpu tako ponuja koncertni niz, ki ga z mešanico šansona in melanholije začenjajo domači glasbeniki skupine Patetico. Sledi nastop mednarodne zasedbe Marko Črnčec trio, ki je svoj novi album posvetila melodijam Mojmirja Sepeta, ter kvartet Jadranke Juras s programom na presečišču jazza in soula. Mediteransko poetičnost bo zastopal Ibrica Jusić, ljubitelji sodobnejših glasbenih smeri pa bodo lahko slišali trio Šalamon & Golob & Hrvatin, ki združuje jazzovsko improvizacijo in eksperimentalne pristope. Serijo nastopov v stolpu dopolnjujejo etnojazzovski prepleti skupin 3vium in Gugutke, zaključili pa jo bodo člani zasedbe Terrafolk z mešanico klasike, folka in jazza.

V neposredni bližini deluje tudi Oder OTP banke, postavljen v ambient ob Najstarejši trti. Ta lokacija prinaša program, usmerjen v specifične žanrske fuzije. Med nastopajočimi so francoska zasedba Poum Tchack, ki kombinira gypsy virtuoznost in punkovsko energijo, ter kubanska skupina Ecos de Siboney, ki nadaljuje izročilo Compaya Segunda in projekta Buena Vista Social Club. Iz Ženeve prihaja skupina L'Eclair z instrumentalnim groovom, italijanska zasedba Yarákä pa v svojem izrazu povezuje tradicionalne zvoke z vplivi iz amazonskega pragozda.

Domačo sceno bodo na tem prizorišču zastopali Greg Black & The Bad Notion z blues rockom, Katalena s prerezom svoje petindvajsetletne kariere, Nejc Pipp & Company ter Hauptman.

Nočni program in spremljevalni festivalski sklopi

Za obiskovalce, ki po zaključku glavnih koncertov ostajajo v mestu, organizatorji pripravljajo tudi "nočne podaljške" na dveh lokacijah, na Minoritih in v Vetrinjskem dvoru.

Pomemben del tradicije pa zagotovo predstavlja tudi Mednarodni folklorni festival Folkart, ki letos poteka že osemintridesetič. V Mariboru bodo nastopile folklorne skupine iz Bocvane (Gaborone), Bolivije (La Paz), Poljske (Krakov), Portorika, Severne Makedonije (Skopje) in Uzbekistana (Taškent), domače barve pa bo zastopala Akademska folklorna skupina Študent. Skupine bodo poleg nastopov na glavnih odrih in ulicah Maribora gostovale tudi v Miklavžu na Dravskem polju, Murski Soboti, Lenartu, Velenju in Metliki.

Hkrati bo na mestnih ulicah potekal trideseti Festival uličnega gledališča Ana Desetnica na Lentu, ki gosti umetnike iz 12 držav. Program vključuje raznolike oblike ulične umetnosti, od hoduljarskih predstav skupine Teatro Dei Venti iz Italije do češke predstave Moški sireni ter poetičnega fizičnega gledališča portugalske umetnice Dulce Duca. Ulični program je za javnost brezplačen in poteka brez vstopnic neposredno med mimoidočimi na mestnih ulicah. 

Vladimir Rukavina napovedal svoj zadnji Festival Lent

Letošnja izvedba prireditve pa prinaša tudi pomembno prelomnico na vodstvenem položaju javnega zavoda Narodni dom Maribor. Dolgoletni direktor Vladimir Rukavina je namreč potrdil, da se njegovo delovanje na čelu te institucije počasi izteka. Kot je izpostavil, je letošnji festival zanj osebno nekaj posebnega, saj je to najverjetneje zadnji Lent, ki ga je s pomočjo svojih sodelavcev programsko in umetniško načrtoval. Njegov mandat se izteče oktobra prihodnje leto.

Rukavina je ob tem pojasnil, da programskih smernic za prihodnji festival ne bo več oblikoval, saj meni, da nima pravice vnaprej finančno obremeniti naslednje sezone, ki je sam ne bo dokončal, in nato program prepustiti nekomu drugemu. Kljub temu je izrazil polno pripravljenost za pomoč pri prehodu zavoda v nove roke. Vladimir Rukavina vodi institucijo neprekinjeno že od njene ustanovitve leta 1992, kar pomeni, da bo zavod po 34 letih delovanja sploh prvič doživel zamenjavo na vodstveni funkciji.