Banka Slovenije ugotavlja, da je slovensko gospodarstvo v drugem četrtletju letos občutno preseglo pričakovanja, ugodna gibanja pa naj bi se nadaljevala tudi v tretjem četrtletju. Kljub temu naj bi bila gospodarska rast nekoliko bolj umirjena. Hkrati opozarjajo na inflacijo.

Med pomembnimi tveganji dražji energenti in suša

Banka Slovenije opozarja tudi na vztrajanje povišane inflacije. Skupna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), se je avgusta v Sloveniji povzpela na 3,4 odstotka.

Na gibanje cen so v zadnjih mesecih pomembno vplivale predvsem cene energentov, zlasti naftnih derivatov. Njihovo izrazito rast so sicer deloma ublažili državni ukrepi. Cene hrane za zdaj rastejo razmeroma počasi, vendar Banka Slovenije opozarja, da bi se lahko pritiski okrepili.

Med pomembnimi tveganji izpostavlja predvsem dražje energente in izredno sušno poletje, ki je prizadelo Slovenijo in številne druge dele Evrope. Takšne razmere bi lahko vplivale na proizvodnjo hrane in posledično na njene cene.

Dražji energenti lahko močneje prizadenejo gospodarstvo

V aktualni publikaciji Pregled makroekonomskih gibanj Banka Slovenije posebno pozornost namenja vplivu energetskih šokov na evropsko in slovensko gospodarstvo. Obe gospodarstvi sta namreč močno odvisni od uvoza energentov.

Po ugotovitvah analize so posledice višjih cen energentov precej bolj neugodne takrat, ko so posledica omejene ponudbe, kot pa v primeru, ko jih povzroči povečano svetovno povpraševanje. Energetski šoki prek višjih stroškov energije povečujejo inflacijske pritiske, hkrati pa zavirajo gospodarsko aktivnost.

Višji stroški namreč zmanjšujejo stroškovno konkurenčnost podjetij, vplivajo na kupno moč gospodinjstev in zmanjšujejo dobičkonosnost podjetij. Evropska podjetja se obenem soočajo z večjim konkurenčnim pritiskom držav zunaj Evrope, ki so pogosto energetsko bolj samozadostne.

Visoke cene energentov lahko vplivajo tudi na investicijske odločitve in zmanjšujejo privlačnost evropskega gospodarstva za vlagatelje. Analiza bančnega financiranja pa kaže, da energetski šoki sami po sebi bank ne spodbudijo k večjemu financiranju naložb v energetsko učinkovitost.

Za odziv potrebne različne politike

Banka Slovenije poudarja, da prilagajanje na energetske šoke ni odvisno zgolj od podjetij in finančnega sistema, temveč tudi od usklajenega delovanja različnih ekonomskih politik.

Denarna politika po njihovih ugotovitvah ne more v celoti odpraviti neposrednega vpliva višjih cen energentov na inflacijo. Lahko pa omejuje njihovo vztrajanje in pomaga pri zasidranju inflacijskih pričakovanj.

Pri blaženju posledic energetskih šokov imajo zato pomembno vlogo tudi druge ekonomske politike. Te lahko pomagajo omiliti kratkoročne posledice višjih cen, hkrati pa ustvarjajo pogoje, da se gospodarstvo dolgoročno lažje prilagodi spremenjenim energetskim razmeram.

K visoki rasti največ prispevali domača potrošnja in investicije

Po oceni centralne banke sicer slovensko gospodarstvo za zdaj ostaja precej odporno, vendar se povečujejo tveganja, povezana predvsem z geopolitičnimi razmerami, cenami energentov in inflacijo. V Banki Slovenije poudarjajo, da se podobna odpornost kaže tudi v evrskem območju. Gospodarska rast tam je bila v drugem četrtletju 0,4-odstotna, kar je preseglo pričakovanja. Anketni kazalniki za julij in avgust kažejo, da se rast nadaljuje, vendar ostajajo tveganja zaradi vztrajajoče geopolitične negotovosti povečana. Po ponovni zaostritvi konflikta na Bližnjem vzhodu se je skupna inflacija v evrskem območju julija povzpela na 2,9 odstotka.

Še izrazitejša je bila rast v Sloveniji. BDP se je v drugem četrtletju glede na predhodno četrtletje povečal za 1,8 odstotka, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je bila gospodarska aktivnost višja za 5,0 odstotka.

K visoki rasti sta po navedbah Banke Slovenije še naprej največ prispevali domača potrošnja in investicije. Pomembno vlogo imajo predvsem investicije v gradbeništvu, ki jih dodatno spodbujajo državni infrastrukturni projekti. Okrepile so se tudi storitve, medtem ko se je rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih opazno pospešila, kljub zahtevnim razmeram v mednarodnem okolju.

Razpoložljivi podatki in ocene kratkoročnih gibanj kažejo, da se bo rast nadaljevala tudi v tretjem četrtletju, vendar počasneje. Kratkoročni napovedni modeli Banke Slovenije trenutno kažejo na približno 0,5-odstotno četrtletno rast BDP.