Kot poroča Index, so raziskovalci pri psih beležili možgansko aktivnost, medtem ko so jim kazali fotografije človeških obrazov z različnimi izrazi, in ugotovili, da se pasji možgani na srečo, jezo, strah in žalost odzivajo vsak na svoj način.
Že prej je bilo sicer znano, da psi ločijo med srečnimi in negativnimi obrazi, ni pa bilo jasno, ali razlikujejo tudi med posameznimi negativnimi čustvi. Nova študija, objavljena v reviji iScience, kaže, da je odgovor pritrdilen, še posebej pa izstopa reakcija na strah.
Med negativnimi čustvi izstopa strah
Ko so psi opazovali prestrašene obraze, so pokazali poseben vzorec možganske aktivnosti, ki se ni pojavil pri jeznih ali žalostnih obrazih. To je prvi dokaz, da psi ne razvrščajo čustev zgolj v kategoriji "dobro" in "slabo", temveč izvajajo precej bolj kompleksno analizo. Raziskovalca Raúl Hernández-Pérez in Laura Cuaya menita, da ima lahko strah zanje poseben biološki pomen, saj lahko signalizira nevarnost - podobno so prejšnje študije pokazale, da psi različno reagirajo tudi na človeški vonj, povezan s strahom oziroma srečo.
V prvem delu poskusa so osmim psom pokazali fotografije neznanih ljudi z veselimi ali nevtralnimi izrazi. Veseli obrazi so sprožili močnejšo aktivnost na področjih, povezanih s kognitivno obdelavo in nagrajevanjem. Raziskovalce je pri tem presenetila predvsem vloga repatega jedra, dela možganov, ki je bil doslej povezan predvsem z nagradami, kot so hrana ali vonj lastnika. To nakazuje, da ima lahko za psa pozitivno vrednost že sam nasmejan obraz neznanca. Ekipa je nato poskus razširila na obraze, ki izražajo srečo, jezo, strah in žalost, ter z uporabo strojnega učenja analizirala vzorce možganske aktivnosti.
Kaj to pomeni za vaše vsakdanje življenje s psom?
Kot še navaja Index, med reakcijami na jezne in žalostne obraze niso našli jasne razlike, kar bi lahko pomenilo, da psi človeških čustev ne razumejo povsem enako kot ljudje. Raziskovalca zato opozarjata, da iz tega ne moremo sklepati, da pes prestrašen obraz razume v enakem, konceptualnem smislu kot človek. Kažejo pa rezultati, da se pasji možgani odzivajo na več kot le vizualne poteze fotografije, saj vsebujejo informacije, ki jim omogočajo razlikovanje med specifičnimi človeškimi čustvenimi izrazi.
Pomembno je tudi, da so psom v poskusu kazali fotografije neznancev, brez neposredne interakcije z lastnikom. V vsakdanjem življenju imajo psi na voljo veliko širši nabor signalov. Ko se pes po napornem dnevu približa lastniku, verjetno ne reagira le na izraz obraza, temveč na kombinacijo tona glasu, govorice telesa in vonja. Prav to nameravajo raziskovalci preučiti v naslednjih študijah.
Raziskava je sicer temeljila na razmeroma majhnem vzorcu 12 psov, vseh z bogatimi izkušnjami druženja z ljudmi, zato ugotovitve morda ne veljajo enako za pse z drugačnimi življenjskimi izkušnjami.
