Pri mariborskem spletnem mediju Maribor24.si smo, v okviru predvolilne vsebine »Vidim Maribor«, pripravili sklop vprašanj kandidatom za mariborskega župana. Kandidati vsak dan odgovarjajo na eno vprašanje.
Vidim Maribor (10): Kako rešiti problem s hrupom preobremenjene Ceste Proletarskih brigad in s tem tudi povezane južne obvoznice? Na ta problem opozarja predvsem Samoorganizirana četrtna skupnost Nova vas. Kako boste sicer kot župan sodelovali s Samoorganiziranimi četrtnimi skupnostmi?
Dragan Bosnič – NSi
Samoorganizirane četrtne skupnosti so enakovreden sogovornik ostalim- recentnim skupnostim! Problem hrupa se reši, ko se promet zmanjša! 
Peter Tomaž Dobrila
Ob cesto je treba postaviti protihrupno zaščito, kar je ustaljena praksa v tujini. Nameravam sodelovati z vsemi civilno-družbenimi skupinami in upoštevati njihove pobude pri svojih odločitvah, saj se zavedam, da le takšno sodelovanje vodi v smer skupno dobrega.
Bernard Memon – NSi
Cesto Proletarskih brigad lahko razbremenimo z obvoznico, zato je potrebno projekt izpeljati čim prej. Vendar, ker gre za medobčinski projekt, pri izgradnji igra veliko vlogo država oz. ministrstvo za promet. Za ogroženost okolja s hrupom je potrebno za prizadete stanovalce uvesti pravico do ekološke takse – nižje cene nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč. Župan mora aktivno sodelovati z vsemi civilnimi organizacijami in z vso resnostjo prisluhniti civilnim iniciativam, ne glede na njihovo formalno organiziranost.
Stojan Auer – LPR
V LPR smo program, ki smo ga poimenovali “Spremembe. Takoj!,” pripravili na podlagi več kot 2100 predlogov občanov iz vseh mestnih četrti in krajevnih skupnosti in jih tudi zapisali kot zaveze v naš program. Problem cest je v Mariboru potrebno ločiti glede na kategorizacijo cest (nekatere ceste so državne). Največ velikih cestnih problemov se nanaša na državne ceste. Rešitev je enostavna in jo v LPR zagovarjamo že 8 let: V Mariboru moramo stopiti skupaj in zahtevati (in ne prositi ali prosjačiti), da se obnova in izgradnja državnih cest vnese v proračun in takoj realizira.
Anton Krajnc – SMC
Najprej z umirjanjem prometa in  omejitvijo hitrosti, nato s preusmeritvijo prometa na manj obremenjene ceste in tiste na obrobju mesta, zato bi morali južno obvoznico zgraditi čim prej. V tem primeru protihrupna zaščita ni primerna, ker se hrup dviguje v višino in tam so stanovanja.  
Samoorganizirane četrtne skupnosti so za mene tipičen primer razklanosti naše družbe in posledica totalne ignorance s strani župana in mestne uprave. Ob zahtevi po uvedbi participatornega  proračuna se vprašam, komu in kam bomo nakazali denar za potrebe mestne četrti. Vsekakor bom najprej opravil razgovor v vsaki mestni četrti in KS z vsemi skupinami prebivalcev ter nas poskušal spraviti skupaj. Spoštovanje človeka in njegovega dostojanstva je naša največja vrednota v stranki Mira Cerarja, zato mi to ne bo težko.
dr. Andrej Fištravec – Neodvisna lista župana Andreja Fištravca
Že pred časom smo imeli sestanek s Civilno iniciativo Miklavž za Ptujsko cesto in ji obljubili podporo in pomoč pri terjanju odškodnin iz državnega proračuna. Predstavili smo pobudo, s katero bi prebivalci ob omenjeni cesti dobili protihrupna okna ali povračilo stroškov za že vgrajena okna, ob tem pa bi ljudje začeli vlagati tudi odškodninske zahtevke zaradi zmanjšane kakovosti življenja. Na sestanku je bi prisoten tudi miklavški župan, Leo Kremžar, ki je predstavil svoje izkušnje s pomočjo ljudem ob nekoč prometno obremenjeni cesti Maribor-Gruškovje. Kot župan sem obljubil tudi, da bom na temo odškodnin in južne mariborske obvoznice odprl tudi razpravo z državo – ko bom imel končno priložnost, da se z novoizvoljeno vlado srečam. S samoorganiziranimi skupnostmi bom še naprej, kot doslej – kar je razvidno iz opisanega primera – sodeloval dobro.
Metod Dolinšek – SD
Zapleti pri izgradnji južne obvoznice (finančni in birokratski) seveda otežujejo samo izvedbo. Skupina meščank in meščanov, ki živi ob cesti Proletarskih brigad bi naj načrtovala vložitev odškodninske tožbe zoper državo zaradi prekomernega hrupa. To pravico imajo in hkrati tudi mojo podporo. Slabo načrtovanje razvoja in širitve mesta ter slaba prometna politika sta nas pripeljala do situacije, ko življenje v Mariboru za nekatere postaja neznosno. Glede sodelovanja s Samoorganiziranimi četrtnimi skupnostmi pa bi rekel takole. Moja vrata bodo odprta za vsakogar. Tako v primeru izvolitve načrtujem, da bom en dan v tednu na voljo občankam in občanom v posamezni Mestni četrti in Krajevni skupnosti, kjer bo možno spregovoriti o načrtih mesta za tekoče leto in potrebah ljudi za izboljšanje kakovosti bivanja v lokalnem okolju. Razvojne izkušnje, ki jih imam, pravijo, da se bo Maribor lahko pospešeno razvijal le s sodelovanjem vseh v mestu. Sodelovanje je potrebno pri načrtovanju in pri izvajanju razvojnih aktivnosti v mestu. Del mojega volilnega programa je vzpostaviti platformo za vključevanje zainteresiranih v procese odločanja.
Peter Rižnar – Združena Levica
Samoorganizirane mestne četrti so ena izmed, morda celo edina, direktna demokratična posledica vstaj. Skupina ljudi okrog IMZ-ja je šla v akcijo samoorganiziranja prebivalcev mestnih četrti (niso še vse aktivirane, pa tudi v KS še niso uspeli prodreti) zelo angažirano in z jasnim ciljem, za kar jim dajem vso (vstajniško) spoštovanje. Sam sem se udeležil PRVEGA takega sestanka dolgo nazaj, ki je bil v Radvanju in tam sem opazil, da so ljudje zelo nezadovoljni z delom aktualnih mestnih oblasti in tudi z izvoljenimi predstavniki Svetov MČ ali KS. Vedno znova se pokaže dvotirnost…. Tisti, ki so izvoljeni, ne naredijo dovolj za krajane, zato pobudo prevzemajo drugi. Toda zakonodaja s tega področja Svetom pravzaprav ne omogoča tako rekoč nič, res pa je, da to ne sme biti izgovor za (ne)delo! Prebivalci želijo svoje predstavnike videti in slišati v samem kraju, želijo da so aktivni in da so seznanjeni z problemi lokalnega okolja. Problem C. Proletarskih brigad poznam zelo dobro iz dveh vidikov – bil sem tudi na sestankih MČ, ki so ob tej cesti in slišal v živo, kakšne muke (hrup in ostalo) ti prebivalci doživljajo. Sam pa živim ob rondoju pri Qulandiji, kjer je hrup ob prometu zaradi tovornjakov in tudi osebnih vozil hud. Zaviranje tovornjakov in speljevanje je hrupno zelo obremenjujoče, da ne govorim o voznikih osebnih vozil ponoči, ko dirkajo od rondoja pod Pohorjem do rondoja ŠTUKA pri Študentskih domovih v maniri Need for Speed – lahko si mislite, kakšno cviljenje gum je to. Od časa do časa sicer kateri razbije kakšen znak ali pa k sreči samo z zvito pločevino pristane na prometnem otoku (prav sedaj je velik znak konkretno uničen). Rešitve te ceste pa niso v novi preplastitvi, delujočem zelenem val, protihrupnih ograjah (kar se kot alternative predlagajo na njihovih samoorganiziranih sestankih), temveč v pritisku vseh prebivalcev, mestnih oblasti in poslanskih skupin, da se začne izgradnja južne obvoznice. Vse ostalo je pesek v oči in prelaganje rešitev za leta naprej. Kot župan pa s temi aktivnimi državljani ne bi imel nobenih težav, ker jih mnoge osebno poznam, cenim njihov trud, edino kar bi jih položil na srce – brez politike pa vseeno ne bodo tako uspešni, čeprav so v Radvanju npr. dosegli veliko. Torej jim predlagam – svojo aktivnost naj peljejo tako, da poiščejo poštene in dobronamerne politike v bodočem mestnem svetu in z njimi z roko v roki peljejo zadeve v dobrobit vseh prebivalcev Maribora. Če mi bodo volilci dali mandat (ali kot županu ali kot članu Mestnega sveta), se sam vidim kot eden izmed takih politikov.