Slovenci smo v dosedanjem delu leta, od 1. januarja do 22. julija, na Hrvaškem ustvarili več kot milijon prihodov in 5,4 milijona prenočitev, kar v primerjavi z enakim obdobjem lani predstavlja 2-odstotno rast prihodov in prenočitev. S tem rezultatom se slovenski trg uvršča na visoko drugo mesto med tujimi trgi, s katerih hrvaški turizem beleži največji turistični promet. Smo takoj za vodilno Nemčijo in pred trgi, kot so Avstrija, Poljska, Češka in drugi.

Na predstavništvu Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji so nam pojasnili, da je v zadnjih letih položaj Hrvaške na slovenskem trgu stabilen, ob tem pa beležijo stalno rast turističnega prometa.

Kopanje, obisk restavracij, kolesarjenje in zabava

Na vprašanje, ali morda opažajo spremembe v potovalnih navadah slovenskih gostov glede termina potovanja, dolžine bivanja ali izbire destinacij, odgovorijo: "Najpomembnejši motiv potovanja ostajata sonce in morje, poleg tega pa so pomembni tudi narava, zabava, obisk mest, enogastronomija in drugo. Med priljubljenimi dejavnostmi Slovencev med bivanjem na Hrvaškem izstopajo kopanje, obisk restavracij, kolesarjenje in zabava. Svoja potovanja najpogosteje rezervirajo od enega do treh mesecev pred odhodom, večina naših slovenskih gostov pa je Hrvaško obiskala že 7-krat ali več. Gre torej za zveste in za nas zelo pomembne goste."

Največ Slovencev v Umagu, Malem Lošinju, Novalji, Viru in Novigradu

Trenutno na Hrvaškem biva več kot 120 tisoč gostov iz Slovenije, največ pa jih je v Umagu, Malem Lošinju, Novalji, Viru in Novigradu. Če pogledamo podatke iz lanskega leta, so Slovenci največ prenočitev ustvarili v Istri (3,5 milijona prenočitev), na Kvarnerju (2,8 milijona) ter v zadarski županiji (2 milijona prenočitev).

Kar 3 milijone nočitev kampih

Od lanskih skupno 11 milijonov prenočitev Slovencev so jih največ ustvarili v kampih (3 milijone prenočitev), zasebnih nastanitvah (2,5 milijona prenočitev) ter hotelih (1,6 milijona). Preostale prenočitve se nanašajo na druge vrste nastanitev ter nekomercialni segment (lastniki počitniških hiš).

Na predstavništvu Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji na vprašanje, ali se slovenski gostje pri izbiri nastanitve bolj odločajo glede na ceno ali dodatno ponudbo (bazeni, wellness, animacija, bližina morja, športni objekti), odgovarjajo, da sta pomembna oba dejavnika, vendar bodo gostje za kakovostno storitev in bogato ponudbo vedno pripravljeni plačati.

Dnevno porabimo več kot 126 evrov

Najintenzivnejše obdobje potovanj Slovencev na Hrvaško je od junija do konca septembra, ko se ustvari večina turističnega prometa s slovenskega trga. Podatki kažejo, da povprečna dnevna poraba Slovencev na Hrvaškem presega 126 evrov, največji delež izdatkov se nanaša na nastanitev, nato pa na druge aktivnosti.

Gostje destinacijo doživljajo skozi celotno izkušnjo

Glede vnovičnega porasta cen med turistično sezono naša sogovornica pravi, da Hrvaška ni niti najdražja niti najcenejša destinacija: "V številnih segmentih imamo zelo konkurenčne cene v primerjavi z drugimi turističnimi državami. Seveda vedno obstajajo posamezni primeri, ki pritegnejo veliko pozornosti javnosti, vendar je pomembno vedeti, da gostje destinacijo doživljajo skozi celotno izkušnjo, torej skozi kakovost nastanitve, gostinsko ponudbo, varnost, urejenost destinacij, gostoljubnost in seveda razmerje med ceno in kakovostjo. Prav to razmerje vrednosti za denar je danes ključno."

Kateri stereotip o Slovencih ne drži več?

In kateri stereotip o slovenskih turistih na Hrvaškem ne drži? "Menim, da stereotip, da Slovenci prihajajo izključno zaradi bližine ali zato, ker je Hrvaška ugodnejša, danes ne velja več. Današnji slovenski turisti potujejo po vsem svetu in destinacije izbirajo glede na kakovost, ponudbo in doživetje. Prav zato nam je še posebej pomembno, da še vedno izbirajo Hrvaško," je še povedala nova direktorica slovenskega predstavništva Debora Petrović.