Oskar Drobne je v vročem sredinem poldnevu dobil eno tistih pričakovanih vprašanj, ki so ponavadi tako standardno (pre)očitna. Želje za novo sezono Aluminija. »Čisto enostavne,« je izstrelil, kakor je nekdaj streljal v mreže, tudi za Maribor. »Žal mi je, da je Sergio Agüero podpisal za Barcelono, ker je bil prost igralec.«

Pa saj. Že vzdevek imajo svojevrsten. Šumari. Sčasoma so se, četudi so jim ga nadeli rivali Ptujčani, tudi tega privadili. Kakor se je slovenski nogomet privadil, da je Aluminij prvoligaš. Peta zaporedna sezona, skupaj pa šesta, kar se v Kidričevem, v občini s 6.670 prebivalci, igra prva liga. Ne le igra. A-a. Tekmuje se. Pod Oskarjem Drobnetom v stilu Johna McClanea. To, kar je letos uprizoril Aluminij, je bil »die hard« nogomet. Umri pokončno. In preživi. O, ja. Ji-pi-kai-jeee!

Borili za obstanek, na koncu skoraj peti

Aluminij, ki je nekje vmes postal ne le stabilen prvoligaš, temveč Mariboru najbližja ne toliko lokalna konkurenca kolikor vse bolj dejanska alternativa, je namreč minulo sezono končal na sedmem mestu. Le mesto za osnovnim ciljem.

Štiri minute prej bi bilo konec zadnje tekme v Domžalah (1:1) in končali bi celo kot peti. Pri čemer so se v bizarnem prvenstvu s tedaj še aktualnimi prvaki Celjani borili, da ne bi končali kot deveti in igrali dodatnih kvalifikacij za obstanek v ligi. Zato ni čudno, da »šumari« še vedno delajo skrbne, majhne, preudarne korake. »Ampak to ni enačeno z neambicioznostjo,« zagotavlja predsednik kluba Marko Drobnič.

V senci Drave, predskupina Zavrča

Aluminij je, tako ali drugače, skoraj vselej svojevrstna posebnost. Dolga leta je bil stabilen drugoligaš, vse od leta 1997, ko so zapustili tretjerazredni »fuzbal,« je nekako v senci nikoli zares uresničenih potencialov Drave in nato deloval še kot predskupina prevelikih ambicijah Zavrča.

Nacionalno legitimnost so si zgradili kot finalisti pokala leta 2002, do lanske Nafte kot edini drugoligaš, ter nato zaradi finančnih nezmožnosti izpustili prvič izpustili napredovanje v prvo ligo, kamor so šli sezono zatem in spoznali, da je bilo tudi v letu 2012/13 napredovanje preuranjeno, saj so nemudoma izpadli.

Bogatinov prezimil kot tretji, spet finale pokala

Ampak ko so se vrnili, četudi si je Zavrč na igrišču priboril obstanek, ne pa tudi med licenčnimi pogoji, so se vrnili zares. Aluminij je postal reden, stabilen, marljiv prvoligaš. Saj so se lovili, vendar storili korak naprej, ko so domačega trenerja Bojana Špehonjo nadomestili s Slobodanom Gruborjem, ki je nato vmes moral oditi, da je Oliver Bogatinov, kasneje športni direktor NK Maribor, izpeljal najbrž največji preboj in klub spravil znova do finala ter nato povrhu prezimil na tretjem mestu in spet prišli v polfinale pokala.

Ko se je Grubor vrnil, so »šumari« lani končali celo kot peti, ampak se zatem po še eni neizogibni menjavi ekipe rezultati niso več izšli. Aluminij je ob povratnici med prvoligaši Gorici vse bolj deloval kot najbolj resen kandidat za izpad iz lige.

In tako je decembra, tri kroge pred koncem jesenskega dela, ko je bil Aluminij zabetoniran na nevarnem devetem mestu, prišel Oskar Drobne.

V eni sezoni od vrha do dna

Nekdanji golgeter, ki je v devetdesetih kot obetavni mladenič zabijal tudi za Maribor, osvojil pokal s Celjem in se dokazoval v Kopru ter s 87 goli v prvi ligi dolgo tvoril rep lestvice desetih najboljših strelcev slovenske prve lige. Nato pa trener, ki se je v Šmartnem v trdi drugoligaški učil realnosti, se izbrusil v še bolj kruti tretji ligi z Mons Claudiusom iz Rogatca, nato pa se dokazal pri Radomljah.

Ko je prišel klic iz Kidričevega, od koder se je decembra drugič poslovil Grubor, so Radomlje vodile v drugi ligi. Drobne je zagrabil priložnost z obema rokama. Značilno borben. Trener brez dlake na jeziku. »V eni sami minuli sezoni sem imel možnost priti, če se tako izrazim, iz vrha do dna. Iz ekstra napadalnega nogometa v povsem obrambni nogomet. Izkusil sem torej oboje: v Radomljah smo imeli vsako tekmo izdatno posest žoge, vselej igrali na postavljeno obrambo in bili zelo učinkoviti. Če se ne motim, smo dosegli 3,5 gola na tekmi.«

Vmes celo zadnji

Nato je prišel pa v Aluminij. Izplen kluba dotlej? Tri zmage, štirje remiji in devet porazov ob le enajstih doseženih in kar 28 prejetih golih. Deveti, vmes celo zadnji. »Ko se boriš za obstanek, je drugače. Ne moreš biti lep, odprt, boriš se za vsako točko. Igrali smo bolj enostaven, pragmatičen nogomet z veliko agresivnosti.«

Ni čudno, da je ocenil, kako fantastičen je bil spomladanski del. »Če pogledamo zgolj spomladanski del: smo bili le dve točki za Muro in Domžalami ter boljši od Maribora in Olimpije. To je skoraj nekaj neprecenljivega!«

Da si lahko pogledajo v oči

Kar je res. Aluminij je zabeležil spektakularen spomladanski del, neobičajno za klub, ki si je zalogo ponavadi nabiral jeseni in se že ubadal s premešanim kadrom za novo sezono. »Bili smo ena najbolj konstantnih ekip: spomladi le trije porazi, prejeli le devet zadetkov, enajstkrat smo ohranili mrežo nedotaknjeno, kar je pokazatelj želje in pristopa, ki so ga fantje imeli skozi ves spomladanski del,« se je pohvalil Drobne.

In uspelo mu je s kadrom, za katerega dolgo ni vedel, kakšen sploh bo. Če je bilo za naslov Muri potrebnih skoraj rekordno malo točk, je bilo obratno v izenačenem boju za obstanek v ligi, kjer se je vse obrnilo na glavo. »Tako kot smo mi prisilili Celje do maksimuma, je tudi Celje prisililo nas, na koncu pa je ‘nasrkala’ tretja ekipa (Koper). Če bi pa zmagali v Domžalah na zadnji tekmi, bi končali celo na petem mestu,« je povzel borbo ob koncu sezone.

Kaj pa tista, da je morda postal Bruce Willis in »umri pokončno« v slovenskem nogometu? »Meni je najbolj važno, da fantje naredijo vse, da si pogledajo v oči, ko pridejo v garderobo in da na regeneraciji naslednji dan ni očitkov. Če nas nekdo zasluženo premaga, čestitaš in greš dalje.«

Dva pomembna člana odšla

Sami bodo v novo sezono vstopili znova s premešanim kadrom. Pogodbe nista podaljšala dolgoletna člana in stebra trdne obrambe: Alen Krajnc in Nemanja Jakšić.

»Zaradi narave našega dela in kluba je postalo normalno, da kar nekaj igralcev zapusti klub in nato pridobimo nekaj novih. Ogromno novih igralcev, ki so neznani in/ali neafirmirani, postanejo bistveno drugačni in postanejo zanimivi ne le za slovenske prvoligaše, temveč tuje klube. Poiskati moramo igralce, kjer jih drugi ne iščejo ali ne razmišljajo o njih, mi pa v njih najdemo potencial,« je povedal športni direktor Borut Arlič.

Drobne pa si za novo sezono, v kateri bodo v Kidričevem izboljšali delo za novinarje, ko bodo predvidoma do konca avgusta postavili novo novinarsko tribuno, želi zlasti manj stresno sezono. »Da bi bil malo tišji, da ne bi toliko bentil in da bi manj ‘igral’ zraven na tekmah,« je povedal v značilnem nepopustljivem stilu.  Ker ko vodi Aluminij, je Drobne čisto na črti. Glasen, nepopustljiv, borben.

Nova sezona 1. SNL se predvidoma začne 17. julija.