Vprašanje, ali je zidana hiša cenejša od montažne, je eno najpogostejših, ki si jih postavljajo bodoči graditelji. Veliko investitorjev je še vedno prepričanih, da je klasična gradnja avtomatsko ugodnejša izbira, montažna gradnja pa predvsem hitrejša alternativa.

A ko začnemo primerjati hiši z enakim standardom bivanja, energijsko učinkovitostjo in konstrukcijsko kakovostjo, postane zgodba precej drugačna.

[[image_1_home_393]]

Največja napaka? Primerjanje neprimerljivega

»Pri NOAH investitorjem pogosto razložimo, da se pri primerjavah največkrat primerjata dva popolnoma različna nivoja gradnje,« pojasnjujejo v podjetju.

Na eni strani osnovna zidana hiša, na drugi pa sodobna nizkoenergijska ali skoraj nič-energijska montažna hiša višjega standarda.

Ko želimo zidano hišo spraviti na enak A+ standard kot kakovostno montažno hišo, stroški hitro začnejo naraščati:

  • debelejši zidovi,
  • več izolacije,
  • več armature,
  • močnejši temelji,
  • dodatni konstrukcijski elementi,
  • zahtevnejši detajli za preprečevanje toplotnih mostov.

Prav zato številni strokovni izračuni danes kažejo, da je lahko zidana hiša v visoki »roh-bau« fazi tudi za približno 22 % do 28 % dražja od primerljive montažne hiše. Pri izvedbi »na ključ« pa razlika pogosto še vedno znaša okoli 15 % do 20 %, saj morata oba sistema pri sodobni gradnji dosegati enake energetske standarde, kakovost stavbnega pohištva, prezračevanja in ogrevanja.

[[image_2_home_393]]

Zakaj je masa hiše pomembna pri potresu?

Veliko ljudi montažno gradnjo še vedno dojema predvsem kot »lažjo« gradnjo. A prav manjša masa konstrukcije je ena največjih prednosti lesenih montažnih hiš.

Pri potresih namreč fizika deluje precej preprosto: težji kot je objekt, večje sile delujejo nanj.

Lesena montažna konstrukcija je bistveno lažja od klasične zidane konstrukcije. Manjša masa pomeni manjše potresne sile, manj obremenitev in boljše obnašanje objekta ob premikih tal.

»Pri NOAH zato pogosto poudarimo, da les ni samo trajnosten material, ampak tudi izredno inteligenten konstrukcijski material,« še poudarjajo ter povedo, da je v nasprotju z betonom in opeko, ki sta toga in zato krhka, les naravno elastičen, kar pomeni, da se lahko ob potresnih obremenitvah konstrukcija nekoliko prilagaja in absorbira energijo, namesto da bi jo v celoti prenašala nase.

Prav zato zidane hiše za doseganje enake potresne odpornosti pogosto potrebujejo:

  • več armature,
  • debelejše armiranobetonske elemente,
  • močnejše temelje,
  • dodatne notranje nosilne stene.

To pa ponovno pomeni višje stroške gradnje.

Tudi v primeru poplave je sanacija praviloma hitrejša in enostavnejša, saj se posamezne sloje konstrukcije lažje zamenja in osuši.

Debelejši zidovi pomenijo manj prostora za življenje

To je tema, o kateri investitorji pogosto niso dovolj informirani. Da bi zidana hiša dosegla enako energijsko učinkovitost kot sodobna A+ montažna hiša, potrebuje bistveno debelejšo sestavo zunanjih sten.

Pri montažni hiši je velik del izolacije že v sami konstrukciji, zato lahko celotna sestava zunanjega zidu ostane relativno tanka. Pri zidani hiši pa kombinacija nosilne opeke in debele dodatne izolacije hitro pomeni zunanje zidove debeline tudi 45 do 50 centimetrov ali več.

Posledica?

Pri enakem zunanjem gabaritu hiše investitor izgublja uporabno notranjo površino.

»Investitorjem torej svetujemo, naj ne gledajo samo bruto kvadrature objekta, ampak predvsem neto uporabno površino, ki jo dejansko dobijo za svoj denar,« še posebej poudarjajo v NOAH in povedo, da pri hiši velikosti okoli 150 m² lahko razlika v debelini zidov pomeni več kvadratnih metrov razlike v uporabni površini.

Certificirana proizvodnja proti improvizaciji na gradbišču

Ena največjih prednosti sodobne montažne gradnje je tudi nadzorovana proizvodnja.

Pri kakovostni montažni hiši so konstrukcijski elementi izdelani v kontroliranem proizvodnem procesu, kjer so vsi detajli vnaprej preverjeni, testirani in natančno izvedeni. »Pri NOAH zato velik poudarek namenjamo kakovosti proizvodnje, tehnični dovršenosti detajlov in natančni pripravi konstrukcije,« proces opisujejo v podjetju, pri čemer dodajajo, da je pri klasični zidani gradnji končni rezultat bistveno bolj odvisen od človeškega faktorja na gradbišču.

Vsaka manj natančno izvedena izolacija, stik ali detajl lahko povzroči:

  • toplotne mostove
  • težave z zrakotesnostjo
  • kondenz
  • vlago
  • ali celo nastanek plesni.

Da bi zidana hiša dosegla enak nivo zrakotesnosti in energijske učinkovitosti kot kakovostna montažna hiša, so pogosto potrebni dodatni nadzori, specialni materiali in zahtevna izvedba detajlov, kar ponovno povečuje stroške.

Montažne hiše zaradi naravnih materialov in sodobnih prezračevalnih sistemov zagotavljajo tudi zelo prijetno bivalno klimo.

Čas gradnje je tudi denar

Velikokrat se pozablja tudi na strošek časa.

Sodobna montažna hiša je lahko v fazi »na ključ« zaključena v približno 4 do 5 mesecih, medtem ko zidana gradnja zaradi mokrih procesov, sušenja betona in ometov pogosto traja bistveno dlje.

Razlika nekaj mesecev ne pomeni samo kasnejše vselitve, ampak tudi:

  • daljše plačevanje najemnine
  • višje interkalarne obresti pri kreditu
  • več nepredvidenih stroškov
  • in bistveno več stresa med gradnjo.

»Pri NOAH opažamo, da investitorji danes ne iščejo več samo hiše, ampak predvsem premišljen, organiziran in zanesljiv proces gradnje, ki poteka čim manj stresno,« še povedo v podjetju.

[[image_3_home_393]]

Največjo razliko na koncu naredi izvajalec

Vprašanje danes zato ni več samo »montažna ali zidana hiša«, ampak predvsem:

  • kdo hišo projektira,
  • kako kakovostno je zasnovana,
  • kakšni materiali so uporabljeni,
  • in kako dobro je izvedena.

Ob tem v mariborskem podjetju izpostavijo: »Pri NOAH verjamemo, da dober ponudnik ne prodaja zgolj kvadratnih metrov, ampak predvsem znanje, podporo, organizacijo in izkušnje skozi celoten proces gradnje,« ter zaključijo: »Dom namreč ni samo investicija. Je prostor, kjer se kakovost gradnje čuti vsak dan in še leta bivanja.«