Zgodovinska stavba III. gimnazije Maribor, ki že od leta 1864 soustvarja podobo mesta, je zaradi prostorske stiske že zdavnaj postala pretesna. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) sta z arhitekturnim natečajem začrtala njeno prihodnost.
Izpolnitev obljube iz časov Avstro-Ogrske
Mnogi Mariborčani, ki se vsakodnevno sprehajajo mimo mogočne historicistične stavbe na južnem robu Gosposvetske ceste, ne vedo, da so njeni graditelji že pred več kot stoletjem in pol predvideli njeno širitev. Tloris je bil namreč zasnovan s posebnimi "nastavki" na fasadi, ki so čakali na trenutek, ko bo šola prerasla svoje okvirje.
Ker je število dijakov in osebja že zdavnaj preseglo prostorske zmožnosti obstoječe stavbe, bo III. gimnazija z novim projektom dočakala prenovo in dograditev. Rešitev natečaja prinaša arhitekturni odgovor, ki spoštuje preteklost, a hkrati Mariboru prinaša enega najsodobnejših šolskih kompleksov v državi.
Dva nova trakta in velika učna krajina
Nova prizidava se bo neposredno "pripela" na obstoječe nastavke stare stavbe in se v dveh podolžnih traktih razširila proti severu. Arhitekti so pazili, da novi deli po višini ne presegajo venčnega zidca zgodovinske lepotice, s čimer bo njena ulična fasada še naprej ohranila svojo dominantno vlogo ob Gosposvetski cesti.
Največja novost za dijake pa bo t. i. učna krajina, ki bo nastala med starim in novim delom. Pozabite na klasične, zaprte šolske hodnike. Gre za odprt, svetel prostor, ki bo postal srce šole. V središču bo zablestela Magna aula (večnamenski amfiteater), projekt pa predvideva tudi sodobno knjižnico, ki se preko velike zunanje terase odpira neposredno proti šolskemu parku.
Telovadnica, skrita pod zeleno oazo
Posebno poglavje prenove predstavlja reševanje športnih površin. Da nova, velika športna dvorana z dvema vadbenima prostoroma ne bi vizualno zaprla pogleda na park in Ljudski vrt, so jo načrtovalci domiselno delno vkopali v zemljo in jo poravnali s kletno etažo.
[[image_1_article_89289]]
Zgodovina te lokacije je sicer izjemno bogata, saj je severno od šole med letoma 1783 in 1937 ležalo staro mestno pokopališče, vzhodni del pa je nekoč zamejeval srednjeveški obrambni jarek z mestnim obzidjem. Ta občutek odprtega prostora bo ostal nedotaknjen, saj bo streha nove telovadnice v celoti ozelenjena in pohodna. Dijaki bodo tako dobili novo privlačno zeleno površino, ki bo služila kot zunanji rekreacijski prostor ali učilnica na prostem.
Glavni vhod se seli na Gregorčičevo ulico
Projekt prinaša tudi pomembno urbanistično olajšanje za mesto. Trenutni reprezentativni vhod z južne strani, kjer si pešci in dijaki delijo izjemno ozek pločnik ob prometni Gosposvetski cesti, je bil dolgo varnostni izziv.
Z novo prizidavo se bo prometni in dijaški utrip preselil na severno stran, proti Gregorčičevi ulici. Tam bo urejen nov, varen šolski trg z uvozno cono "kiss & go" za kratkotrajno ustavljanje vozil, urejena bodo pokrita parkirišča za kolesa in skiroje ter nova vstopna ploščad.
Tretja gimnazija bo z dvema vhodoma delovala kot nova mestna os, saj bo neposredno povezovala območje Ljudskega vrta z univerzitetnim kampusom tehniških fakultet na Smetanovi ulici. Hkrati pa se bo prenovljeni šolski park s športnimi igrišči in zeliščnimi vrtovi neopazno zlil s sosednjim parkom Osnovne šole Prežihov Voranc.
