Ker se v zadnjih dneh na družabnih omrežjih vse pogosteje pojavljajo fotografije prvih letošnjih gobarskih najdb, ob njih pa navdušeni zapisi ljubiteljev gobarjenja, smo v Gobarskem društvu Lisička Maribor preverili, ali se je letošnja gobarska sezona dejansko že začela. 

Za zdaj prave rasti še ni 

Predsednik društva Slavko Šerod nam je povedal, da je letošnja sezona za zdaj podpovprečna: "Nekaj rasti se je začelo šele po deževju konec maja in v začetku junija. Junij je letos skoraj podoben aprilu. Maja pa je bilo zelo vroče, temperature so presegle 30 stopinj Celzija, obenem pa je bilo precej sušno. Zaradi tega si micelij še ni povsem opomogel. V gozdovih, kjer je naravno več vlage in kjer drevesa zadržujejo vlago ter ščitijo pred soncem in vetrom, so razmere nekoliko ugodnejše. Tam se že najde kakšna goba."

V tem času bi običajno pričakovali poletne gobane, lisičke, nekatere golobice ter določene vrste mušnic, na primer medlorumeno mušnico, podaljšano mušnico in bisernico. "To so vrste, ki so za ta letni čas značilne. Za zdaj pa prave rasti še ni. Kot kaže že nekaj let zapored, bosta verjetno bolj vlažna junij in julij in bo potem julija prišlo do močnejšega izbruha rasti gob. V zadnjih letih se je večkrat zgodilo, da so poletni meseci zaradi večje količine padavin prinesli zelo dobro gobarsko sezono."

Več možnosti v nižinah 

Šerod nadaljuje, da je trenutno največ možnosti, da najdemo gobe, v nižinskih predlih gozdov. "V višjih legah, kot so Pohorje, Kozjak ali Sveti Duh na Ostrem vrhu, za zdaj ni pričakovati večje rasti. V nižinah pa je verjetnost nekoliko večja. Pojavljati bi se morale že nekatere vrste, značilne za ta čas, vendar jih zaradi dolgotrajnega spomladanskega sušnega obdobja še ni veliko."

Gobarsko društvo Lisička Maribor, katerega delovanje podpira tudi Mestna občina Maribor, ima trenutno okoli 125 članov, ki prihajajo iz Maribora in okolice. Nekateri ostanejo le nekaj let, da se naučijo osnov. Ko jim to zadostuje, ne vztrajajo več. Imajo pa zdravo jedro članstva, ki šteje med 40 in 50 članov. To je dobra tretjina vseh članov, ki v društvu ostajajo dolgoročno. 

Letos je društvo od občine pridobilo projekt, v okviru katerega popisujejo gobe v Stražunu, zaključili pa so s 5-letnim projektom popisovanja različnih vrst gob v Mariborskem parku. V zvezi s tem so izdali brošuro, v kateri so zabeležili približno 450 različnih vrst gob. 

Poleg tega letos mineva 60 let od ustanovitve društva, ki je do zdaj preživelo vse preizkušnje in viharje. Nekoč so bila v Mariboru celo tri tovrstna gobarska društva. 

Padavine so dobrodošle

Padavine vedno dobro vplivajo na rast gob. Te imajo namreč zelo zanimiv način prehranjevanja. Prek podgobja oziroma micelija izločajo encime v les ali drug substrat. Ti encimi organsko snov razgradijo, nato pa goba nastale hranilne snovi vsrka nazaj. Za ta proces je vlaga nujno potrebna. Če vlage ni dovolj, micelij preide v nekakšno mirovanje in čaka na ugodnejše razmere. To lahko traja več mesecev ali celo let. V tem času ne tvori trosnjakov, torej gob, ki jih vidimo in nabiramo. "Pravzaprav so gobe, ki jih nabiramo, le plodovi oziroma trosnjaki podgobja. Njihova naloga je razmnoževanje in sproščanje trosov. Ko nastopijo ugodni pogoji - predvsem dovolj vlage in stabilno vreme - začnejo trosnjaki ponovno rasti. Največ gob je običajno jeseni, ko so razmere najbolj ugodne."