V Sloveniji so bile znova zaznane SMS-prevare, pri katerih se goljufi izdajajo za otroke oziroma druge družinske člane. Z neznane telefonske številke pošljejo sporočilo, v katerem prejemnika nagovorijo, kot da gre za njegovega otroka, nato pa ga skušajo prepričati v nakazilo denarja.

Prevara se pogosto začne s sporočilom, kot je »Živjo, mama, to je moja nova številka« ali »Mami, izgubil sem telefon, piši mi na novo številko«. Goljufi ob tem pojasnijo, da so telefon izgubili ali poškodovali in zato uporabljajo novo telefonsko številko.

Pogovor želijo čim prej preseliti na drugo aplikacijo

Ko vzpostavijo stik, želijo komunikacijo nadaljevati prek aplikacij za sporočanje, kot sta WhatsApp ali Viber. Prav tam nato predstavijo navidezno nujno težavo in prosijo za finančno pomoč.

Kot pojasnjujejo, je eden najpogostejših scenarijev prošnja za plačilo računa. Goljufi žrtvi sporočijo, da trenutno nimajo dostopa do spletne banke, zato naj račun namesto njih poravna ona. Druga možnost je prošnja za denar za nakup novega telefona.

Žrtvi lahko nato posredujejo podatke bančnega računa, ki je pod nadzorom goljufov. Pogosto zahtevajo tudi nakup predplačniških oziroma darilnih kartic.

Goljufi računajo predvsem na čustveni odziv

Pri tovrstnih prevarah goljufi izkoriščajo predvsem čustva. Opozarjajo, da želijo pri starših oziroma drugih bližnjih ustvariti občutek, da je družinski član v težavah in da potrebuje pomoč takoj.

Prav občutek nujnosti je eden ključnih elementov prevare. Žrtev naj bi zaradi skrbi za otroka ali drugega bližnjega čim prej ukrepala, ne da bi preverila, kdo se v resnici skriva za sporočilom.

Cilj je praviloma pridobiti denar, v nekaterih primerih pa tudi podatke o plačilnih karticah, dostopu do spletne banke ali druge občutljive finančne podatke.

Kako prepoznati prevaro?

Na previdnost je treba biti še posebej pozoren, če sporočilo izpolnjuje več značilnosti, značilnih za tovrstne prevare. Opozorilni znaki so predvsem:

  • sporočilo prihaja z neznane telefonske številke, pošiljatelj pa se predstavlja kot vaš otrok ali drug družinski član;
  • pošiljatelj trdi, da ima novo telefonsko številko, ker je izgubil ali poškodoval telefon;
  • želi komunikacijo čim prej preseliti na WhatsApp, Viber ali drugo aplikacijo;
  • ustvarja občutek nujnosti in zahteva hitro ukrepanje;
  • prosi za nakazilo denarja ali podatke o plačilni kartici.

Strokovnjaki pri tem opozarjajo, da sama vsebina sporočila še ni dokaz, da gre za resnično komunikacijo z družinskim članom. Tudi če so v sporočilu uporabljeni način izražanja, ime ali druge podrobnosti, ki delujejo prepričljivo, je identiteto pošiljatelja treba preveriti.

Ne odgovarjajte in preverite, kdo je na drugi strani

Če prejmete podobno sporočilo z neznane številke, nanj ne odgovarjajte in komunikacije ne nadaljujte.

Najprej preverite, kdo je pošiljatelj. Otroka oziroma drugega družinskega člana pokličite na telefonsko številko, ki jo že poznate in ji zaupate. Tako lahko hitro preverite, ali vam je sporočilo res poslal družinski član.

Policija in strokovnjaki za spletno varnost opozarjajo tudi, da denarja ne nakazujte, če niste povsem prepričani, komu ga nakazujete. Prav tako nikoli ne posredujte podatkov o plačilni kartici, spletni banki, gesel ali drugih občutljivih podatkov na podlagi takšnega ali podobnega sporočila.

Če ste denar že nakazali ali posredovali svoje finančne podatke, čim prej kontaktirajte svojo banko oziroma hranilnico.

Spletne goljufije vse pogostejše tudi v podjetjih

Tehnike socialnega inženiringa se ne pojavljajo le pri napadih na posameznike. SI-CERT in slovenska policija opozarjata, da so vse pogostejša tarča tudi podjetja in organizacije, predvsem njihova računovodstva ter zaposleni, ki imajo dostop do finančnih podatkov in poslovne komunikacije.

Po podatkih, predstavljenih na skupnem seminarju SI-CERT in slovenske policije, je policija od leta 2020 obravnavala več kot 10.500 primerov spletnih goljufij. Skupna škoda pri teh primerih je presegla 167 milijonov evrov.