Plačna vrzel med spoloma je po najnovejših podatkih, ki se nanašajo na oktober lani, znašala 3,3 odstotka, kar pomeni, da so ženske v povprečju zaslužile 96,7 odstotka povprečne bruto plače za plačano uro moških, je ta teden objavil statistični urad. Številke so pomembne tudi v luči implementacije direktive EU o preglednosti plačil.
Povprečna urna postavka: razlike med moškimi in ženskami
Povprečna bruto plača za plačano uro je oktobra znašala 13,92 evra – za moške je bila pri 14,13 evra, za ženske pri 13,67 evra. Plačna vrzel je bila tako 3,3-odstotna.
Največje razlike po dejavnostih
V večini področij dejavnosti so bile oktobra lani povprečne bruto plače za plačano uro moških višje od plač žensk. Plačna vrzel med spoloma je bila največja v rudarstvu (22,5 odstotka), finančnih in zavarovalniških dejavnostih (22,2 odstotka) ter zdravstvenem in socialnem varstvu (17,2 odstotka).
Kje ženske zaslužijo več kot moški
Negativno plačno vrzel med spoloma, pri kateri so povprečne bruto plače za plačano uro žensk višje od plač moških, so statistiki zaznali v treh področjih dejavnosti: v prevozu in skladiščenju (-11,6 odstotka), oskrbi z vodo, ravnanju z odplakami in odpadki ter saniranju okolja (-11,0 odstotka) ter gradbeništvu (-8,9 odstotka).
Povprečne in mediane mesečne plače
Povprečna mesečna bruto plača oseb, zaposlenih pri pravnih in fizičnih osebah, je znašala 2519,20 evra, za moške 2580,51 evra in za ženske 2445,30 evra. Mediana mesečne bruto plače, ki populacijo deli na dva enaka dela, je znašala 2139,31 evra, pri moških 2189,62 evra in pri ženskah 2076,59 evra.
Razporeditev plač med zaposlenimi
Povprečna mesečna bruto plača polovice zaposlenih oseb je bila nižja od 2139,31 evra, po drugi strani pa je desetina zaposlenih mesečno prejela več kot 4142,49 evra, en odstotek pa več kot 8119,99 evra mesečne bruto plače.
Neto plače in starostne razlike
Zaposlene osebe so v povprečju mesečno prejele 1580,30 evra neto plače, moški 1611,52 evra, ženske 1542,67 evra. Najnižja povprečna mesečna neto plača je bila izplačana zaposlenim v starostni skupini 15–24 let (1132,62 evra), najvišja pa v skupini 65 let ali več (1821,39 evra). Prav ta starostna skupina je bila edina, v kateri so ženske v povprečju prejele višjo neto plačo od moških (1883,36 evra proti 1788,39 evra).
Regionalne razlike v plačah
Povprečna mesečna bruto plača je bila najvišja v osrednjeslovenski statistični regiji – za moške 2818,95 evra in za ženske 2685,23 evra, najnižja pa v primorsko-notranjski regiji, kjer je za moške znašala 2251,49 evra in za ženske 2143,77 evra.
Javni in zasebni sektor
V zasebnem sektorju je povprečna mesečna bruto plača znašala 2323,98 evra (za moške 2414,22 evra in za ženske 2174,11 evra), v javnem sektorju pa 2971,89 evra (za moške 3236,86 evra in za ženske 2818,48 evra).
Direktiva EU o preglednosti plačil
Slovenija bi morala do junija v nacionalni pravni red prenesti direktivo EU o preglednosti plačil, kar ji, kot kaže, ne bo uspelo. Osnutek zakona, po katerem bi morala biti plača objavljena že v oglasu za delo, cilj pa je zmanjšati plačilno vrzel med spoloma, je pripravljen že nekaj časa, vendar ni usklajen na ravni ESS.
Plačna vrzel v EU ostaja višja
EU je direktivo o preglednosti plačil pripravila na podlagi ugotovitev, da je slaba preglednost plačil ena od glavnih ovir za odpravo plačne vrzeli med spoloma. Ta po podatkih Eurostata še vedno znaša približno 11 odstotkov, kar pomeni, da ženske za enako delo ali delo enake vrednosti v povprečju zaslužijo 11 odstotkov manj na uro kot moški. Plačna vrzel dolgoročno vpliva na kakovost njihovega življenja, pa tudi na pokojninsko vrzel, ki v EU dosega okoli 25 odstotkov.
