Različne zavarovalnice s številnimi raziskavami ciljne populacije poskušajo zadovoljiti karseda največ potreb, pri tem pa širijo in nadgrajujejo svojo ponudbo. Velikokrat tako sodelujejo z medicinskimi in diagnostičnimi centri, da bi strankam omogočile hiter dostop do specialista in nekaterih storitev zdravljenja ter rehabilitacije.
Zavarovalnice v smeri privatizacije
Nekatere zavarovalnice so zaradi učinkovitejšega sodelovanja tudi lastniško povezane z različnimi diagnostičnimi in medicinskimi centri. Zavarovalnica Generali je trenutno lastniško povezana z dvema izvajalcema, ki opravljata storitve izključno v okviru samoplačniških ambulant (Ambulanta Zdravje in Medifit d.o.o., PE Medifit Medical).
Zavarovalnici Triglav in Sava Re, obe delno v državni lasti, sta v okviru skupnega projekta večinski lastnici Diagnostičnega centra na Bledu, ki s prevzemi manjših ponudnikov v zadnjih letih postaja vodilni zasebni ponudnik zdravstvenih storitev na slovenskem trgu. Gre za največjo zasebno zdravstveno skupino pri nas, ta združuje poleg treh enot Diagnostičnega centra Bled (Neuroedina, Gastromedica in Med Cons), še Kirurški sanatorij Rožna dolina in zdravstvene centre, med drugim Medicinski termalni center Fontana v Mariboru, Medicinski center Cardial v Ljubljani, Internistična GE ambulanta ter MDT&T, na tak način pa postaja vodilni zasebni ponudnik zdravstvenih storitev na slovenskem trgu.
Vsi našteti so koncesionarji, financirajo se tudi z javnimi sredstvi. Lani so prejeli dobrih 20 milijonov evrov iz obveznega in dopolnilnega zavarovanja. Diagnostični center Bled, Kirurški Sanatorij in MTC Fontana so med desetimi največjimi koncesionarji.
“Gre za panogo z razdrobljeno strukturo večjega števila manjših ponudnikov na trgu in ocenjujemo, da lahko kot dolgoročni investitor doprinesemo k njihovem povezovanju in razvoju,” sporočajo iz zavarovalnice Triglav.
Podatek o nakupih je skrb vzbujajoč, je za oddajo 24ur povedal Aleksander Jus, pomočnik direktorja za zdravstveno nego v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor: “To pomeni, da se ogromen obseg sredstev, ki jih zberejo zasebne zdravstvene zavarovalnice za zdravstvene storitve in so ključna za zdravje ljudi, ne vrača nazaj v zdravstvo. Se ne namenja za izboljšanje zdravstvenega sistema, zdravstvenega varstva prebivalstva, temveč se dobiček namenja za dodatno bogatenje lastnikov zavarovalnic.”
V okviru preteklih analiz investicijskih priložnosti na trgu so v Skupini Triglav prepoznali naložbe v izvajalce zdravstvenih storitev, saj zdravstvena panoga namreč ustvarja precejšen dobiček.
Potem ko sta zavarovalnici Triglav in Sava Re že kupili več zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev, se je v te vode podala tudi Vzajemna. Kupila je 51-odstotni delež zdravstvenega centra Aristotel. Sicer sta si ga ogledovala tudi Sava Re in Zavarovalnica Triglav, nakup jima je odobril varuh konkurence, vendar prevzema nista dokončala. Vzajemna je ob tem 100-odstotna lastnica Barsosa, ki sta ga leta 1993 ustanovila Cvetka Dragoš Jančar in leta 2010 v aferi bulmastifi umrli Saša Baričevič. Barsos se med drugim ukvarja z managerskimi pregledi in drugo diagnostiko. Vzajemna je še 60-odstotna lastnica Dentalnega centra Varuh zdravja – poliklinike za stomatologijo in estetiko obraza.
Presoja glede investicij prepuščena zavarovalnicam
Na Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije pojasnjujejo, da je trenutni sistem zastavljen tako, da zavarovalnice lahko svoj dobiček namenjajo tudi investicijskim vlaganjem po lastni presoji. “Na ministrstvu pripravljamo vse potrebno, da bo denar, zbran za namen izvajanja javnega zdravstva, tudi ostal v javnem zdravstvu in bil namenjen za zdravljenje pacientov,” pojasnjujejo.
Zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, morajo skladno s 14. členom ZNUNBZ (plačilo vseh storitev po realizaciji) iz neporabljenih sredstev za povečanje obsega programa, ki so jih oblikovale kot zavarovalno-tehnične rezervacije na podlagi 35. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20, 175/20 – ZIUOPDVE, 82/21 – ZNB-C, 112/21 – ZNUPZ, 167/21 – odl. US in 206/21 – ZDUPŠOP) in 39. člena Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva (Uradni list RS, št. 112/21, 189/21, 206/21 – ZDUPŠOP in 132/22) plačati izvedbo zdravstvenih storitev v deležu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, in sicer do njihove porabe oziroma najdlje do izteka veljavnosti ukrepa iz tega člena.
