Zobozdravniki so na novinarski konferenci zdravniške zbornice opozorili na problematiko napotovanja zobozdravstvenih bolnikov v tujino. Do vse več napotitev prihaja, ker ZZZS ne zagotovi dovolj programov v slovenski javni mreži, so ocenili in izpostavili tudi primere zavajajočih oglaševanj, ki pri bolnikih vzbujajo nerealna pričakovanja.

Odtekanje javnega denarja v tujino

Pravica bolnika do čezmejnega zdravstvenega varstva je odličen mehanizem, vendar pod pogojem, da je zobozdravstveni sistem v bolnikovi državi urejen, je poudaril predsednik odbora za zobozdravstvo in podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije Krunoslav Pavlović.

Opozoril je, da je v Sloveniji brez izbranega zobozdravnika okoli pol milijona ljudi, na zobozdravstvene storitve pa nedopustno dolgo čaka več kot 10.000 ljudi.

Zdravljenje lahko čakajoči opravijo tudi pri slovenskih zasebnikih, a ga plačajo iz svojega žepa. Če pa zdravljenje opravijo pri zasebniku v tujini, denimo na Hrvaškem, strošek povrne Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), in sicer do enake vrednosti, kot izvajalcem v slovenski javni mreži zobozdravstva, je pojasnil.

Gre za odtekanje javnega denarja v tujino, je bil kritičen Pavlović. Meni, da so bolniki, ki enake storitve opravijo pri slovenskih zasebnikih, diskriminirani.

Občutek, da ZZZS preferira hrvaške zobozdravniške stole pred slovenskimi

Znesek, ki ga ZZZS namenja za povrnitev opravljenih zobozdravstvenih storitev v tujini, zadnja leta po podatkih zdravniške zbornice raste. Če so povračila v letu 2018 javno zdravstveno blagajno stala dobrih 71.000 evrov, je zavod lani za ta namen porabil dober milijon evrov. "Imamo občutek, da ZZZS preferira hrvaške zobozdravniške stole pred slovenskimi," je dejal podpredsednik zbornice.

Zobozdravnica specialistka čeljustne in zobne ortopedije v Zdravstvenem domu Ljubljana Martina Mikac Cankar je dodala, da lahko v času ortodontskega zdravljenja, ki traja več let, pride do različnih zapletov. Bolniki, ki jih zdravi ortodont v tujini, pa v primeru zapletov pomoč nemalokrat iščejo v Sloveniji. "Mi teh storitev zavarovalnici seveda ne moremo obračunati," je pojasnila. Po njenih besedah jih bodisi obravnavajo samoplačniško, vse večkrat pa pro bono.

ZZZS ne razpiše novih programov

Ob tem je poudarila, da je v Sloveniji ortodontov dovolj, zanimanje za ta poklic je tudi med mladimi, saj je v Sloveniji trenutno 12 specializantov ortodontije. Problem je, ker ni dovolj zdravstvenih programov. ZZZS po njenih besedah v zadnjih letih ni razpisala več kot štiri nove programe, čeprav so jih prosili za vsaj 10 programov.

Zasebni zobozdravnik in član odbora za zasebno dejavnost pri zdravniški zbornici Matej Praprotnik je opozoril, da so pri zbornici zaznali povečanje člankov in oglasov, ki državljane aktivno spodbujajo k čezmejnemu reševanju zobozdravstvenih težav. "Verjamemo, da gre za usklajeno akcijo agencij in ponudnikov v tujini," je ocenil.

Oglaševanje ortodontskih in kirurških zobozdravstvenih posegov, ki so ga zasledili pri zbornici, je po njegovih besedah pogosto agresivno in vzbuja nerealna pričakovanja bolnikov, denimo da gre za povsem enostavne, neboleče posege. Problem pa nastane, če pri bolniku, ki pričakuje neboleč poseg, pride do zapletov.

Opozoril je, da tuji oglaševalci niso "vezani" na kodeks slovenske zdravniške zbornice, slovenski zobozdravniki pa da so povrženi nadzoru in se opisanih oglaševalskih praks poslužujejo redkeje. V zbornici menijo, da bi moralo biti oglaševanje zobozdravstvenih storitev regulirano na poseben način. Sestali so se že z zdravstvenim in tržnim inšpektoratom. Pričakujejo, da bosta inšpektorata tovrstna zavajanja v prihodnosti obravnavala strožje.

Odvetnica Simona Marko je opozorila tudi, da oglasi čezmejnih in slovenskih agencij ne ponujajo razlag o morebitnih posledicah v primeru zapletov in strokovnih napak. Spregovorila je tudi o izkušnjah pri uveljavljanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja do ZZZS.

Zbornica po Pavlovićevih besedah tako predlaga spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja na način, da bi imeli bolniki, ki na neko zobozdravstveno storitev v Sloveniji čakajo nedopustno dolgo, možnost to storitev opraviti tudi pri zasebnikih.

Marko je ob tem poudarila, da bo morala politika, pa tudi ministrstvo za zdravje slej ko prej oblikovati resno strategijo zdravstvenih reform za zagotavljanje dostopa do zdravstvenih storitev za vse bolnike v razumnih čakalnih dobah. Če ne prej, bodo spremembe potrebne zaradi leta 2032, ko se glede na zakonodajo izteče omejeno časovno obdobje trajanja koncesij, je pojasnila.

ZZZS zavrača očitke o omejevanju programov v javni zobozdravstveni mreži

Na ZZZS so prepričani, da je treba dostopnost do zobozdravnikov v Sloveniji izboljšati s krepitvijo javne zdravstvene mreže in ne z zasebno zdravstveno mrežo, kjer bi moral pacient zaradi samoplačniških cen kljub urejenemu zavarovanju za opravljeno storitev še dodatno doplačevati, so poudarili za STA.

S tem namenom ZZZS v Sloveniji plačuje vse ortodontske storitve pri izvajalcih v Sloveniji količinsko neomejeno glede na dejanske zmogljivosti ortodontov. Število vseh ambulant v zobozdravstvu, ki jih financira ZZZS, pa se je v zadnjih šestih letih povečalo za več kot 90, so poudarili.

Samo v lanskem letu je tako ZZZS na podlagi javnega razpisa v javno mrežo vključil za dodatnih 20,7 programov zobozdravstvenih ambulant, z razpisom pa jih je bil zavod pripravljen "oddati" skupno 26, a je bilo prejetih ponudb manj od povpraševanja zavoda. S področja zobozdravstva je javna zdravstvena blagajna v lanskem letu plačala 1504 povračil za storitve v tujini. Od tega je bilo največ povračil s področja ortodontije (755), medtem ko je bilo na račun ZZZS v Sloveniji izvedenih 2,8 milijona obravnav pri zobozdravnikih, so pojasnili na ZZZS.

Ob tem so dodali, da so lani skupaj odobrili 2843 vlog za povračilo stroškov specialističnega zdravljenja, nabavo medicinskih pripomočkov in zdravil v drugi državi članici EU in na tej podlagi zavarovanim osebam po prvih ocenah povrnili približno 1,3 milijona evrov. Vsi izdatki ZZZS za zdravstvene storitve, opravljene v Sloveniji, pa so v letu 2023 znašali tri milijarde evrov.

V tujini pa je bilo lani na račun ZZZS opravljenih za manj kot 0,1 odstotka storitev v primerjavi s storitvami, ki jih je ZZZS plačal slovenskim izvajalcem, so dodali.

Na ZZZS so še pojasnili, da lahko slovenski zavarovanci v drugi članici EU prejmejo tudi zobozdravstvene storitve, ki jih v Sloveniji krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Zavarovanci pa v tujini ne morejo uveljavljati storitev, ki spadajo v osnovno zdravstveno dejavnost in ki jih lahko opravi njihov osebni zobozdravnik, temveč zgolj storitve, za katere je njihov osebni ali napotni zdravnik izdal napotnico. Gre denimo za endodontsko zdravljenje, oralno kirurgijo ali ortodontsko zdravljenje.

STA