Vlada bo danes predvidoma potrdila predlog zakona o obnovi in razvoju po avgustovski ujmi, ki bo podrobno opredelil sanacijo po poplavah in plazovih ter vire njenega financiranja. Medtem ko so splošni namen zakona in številni napovedani ukrepi sprejeti pozitivno, pa so v gospodarstvu močno nezadovoljni zaradi predvidenih dodatnih obremenitev.
Vlada je osnutek predloga zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, kot se imenuje s polnim imenom, obravnavala konec oktobra, pred dokončno potrditvijo pa ga je v usklajevanja poslala še socialnim partnerjem, parlamentarnim strankam in občinskim združenjem.
Podpora obnovi infrastrukture, opozicija izpostavlja dodatno obremenitev gospodarstva
V začetku novembra je na temo priprave zakona potekal tudi vrh parlamentarnih strank. Kljub trenutnim političnim napetostim je bilo zaznati precejšnjo mero soglasja o predvidenih ukrepih za obnovo infrastrukture in pomoč občinam, prebivalstvu ter podjetjem. Je pa opozicija kot izrazito negativno izpostavila predvsem predvideno dodatno obremenitev gospodarstva.
Zakon bo glede na osnutek namreč prinesel začasni petletni davek na bilančno vsoto v višini 0,2 odstotka in prav tako pet let trajajočo tri odstotne točke višjo stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb. Že z novelo interventnega zakona se je medtem vlada odpovedala solidarnostnemu prispevku, ki bi ga plačevali vsi državljani. Gospodarska združenja so zaradi teh predvidenih dodatnih obremenitev znova na nogah in pri tem izpostavljajo negativne posledice za gospodarstvo v času siceršnjega umirjanja rasti BDP in nespodbudnih razmer v mednarodnem okolju.
Razprava glede predvidenih dodatnih virov za financiranje obnove bi tako lahko v DZ, ki naj bi zakon sprejel do konca leta, zasenčila vse druge zakonske rešitve za čim boj učinkovito obnovo in normalizacijo razmer po največji naravni nesreči v zgodovini samostojne države.
Predlog zakona o minimalnem davku
Vlada bo med drugim razpravljala tudi o predlogu zakona o minimalnem davku, katerega cilj je zagotavljanje 15-odstotne svetovne minimalne davčne stopnje za skupine podjetij s prihodki, ki presegajo 750 milijonov evrov. Ta ukrep je rezultat intenzivnih pogajanj med 138 državami v okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter skupine G20.
Vlada bo na seji med drugim obravnavala predlog novele zakona o javni rabi slovenščine, ki med drugim prinaša definicijo javne rabe slovenščine ter prenovo določb o inšpekcijskem nadzoru in kazenskih določb, še poroča STA.
