Iz sveta pogosto prihajajo novice o vedno novih najdbah ostankov dinozavrov, kopenskih plazilcev, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let in izumrli pred približno 66 milijoni let. Ostanke “strašnih kuščarjev” pa so našli tudi na Slovenskem, nekaj jih hranijo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Najdbe kopenskih plazilcev dinozavrov in letečih plazilcev pterozavrov prihajajo večinoma iz držav, bogatih s fosilonosnimi plastmi, kot so Kanada, ZDA, Kitajska, Mongolija in Afrika. Kanadska provinca Alberta ima na primer ogromne fosilonosne površine, podobno je v Mongoliji, kje je možno kosti dinozavrov videti že na površini, je za STA pojasnil geolog in paleontolog iz Prirodoslovnega muzeja Matija Križnar.

Prvo najdišče dinozavrov odkrito med gradnjo avtoceste pri Kozini leta 1999

Po drugi strani pa je v Sloveniji in okolici veliko več gozda, zato kamnine niso odkrite, čeprav do najdb pride tudi tukaj. Kot piše na spletni strani Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU, je bilo v Sloveniji prvo najdišče dinozavrov odkrito med gradnjo avtoceste pri Kozini leta 1999. V kamninah zgornjekredne starosti so našli kose zdrobljenih kosti in številne dobro ohranjene zobe, ki so pripadali rastlinojedim hadrozavrom in mesojedim dromeozavrom.

Leta 2000 pa je zbiralec fosilov Franc Pajtler v kamnolomu Stranice pod Pohorjem našel majhen košček kosti, ki je pripadal rastlinojedemu dinozavru, iz istega najdišča je tudi nekaj večjih kosov dinozavrskih kosti. Kot je pojasnil Križnar, gre za manjši nahajališči, večja in bogatejša pa so najdišča dinozavrskih sledi v Istri na Hrvaškem, kjer so jih našteli približno 25.

V bližini Slovenije sta sicer dve svetovno znani najdišči dinozavrov. Zelo bogato najdišče s kostmi leži pod vodo v bližina kraja Bale v hrvaški Istri, drugo pa je pri Trstu, kjer so v zadnjih 20 letih našli dva izredno dobro ohranjena skeleta hadrozavra. Ohranila sta se v blatni kotanji v Ribiškem naselju pri Devinu ter sodita med najbolje ohranjene ostanke na svetu.

Na Krasu zelo znano najdišče rib

Največ paleontoloških najdb v Sloveniji sicer hrani Prirodoslovni muzej Slovenije, lepo zbirko ostankov kozinskih dinozavrov hrani Paleontološki inštitut Ivana Rakovca, ki je sicer pred leti pripravil razstavo Dinozavri s Krasa in Istre, na kateri so predstavili najdbe s Kozine, Bal in Devina. Nekaj manjših zbirk fosilov hrani Oddelek za geologijo Univerze v Ljubljani, marsikatera zanimiva najdba pa je tudi v različnih zasebnih zbirkah.

Iz časa dinozavrov je na Krasu v okolici Komna tudi zelo znano najdišče rib iz obdobja krede, ki so jih odkrili že pred dvema stoletjema, nekatere ostanke teh fosilov hrani Prirodoslovni muzej Slovenije, je pojasnil Križnar. Sicer pa velike in zanimive zbirke najdb z ozemlja Slovenije hranijo na Dunaju, kamor so v času Avstro-Ogrske odhajali najlepši primerki. Kot pravi Križnar, “se to nekaterim zdi sporno, a je za paleontologe morda celo dobro, saj se je tako ohranilo veliko več, kot če bi ostalo tukaj, saj smo včasih z naravno dediščino kar malce mačehovski”.

Križnar je sicer pojasnil, da pogosto skoraj vse velike izumrle živali, tudi nekatere sesalce, enačimo z dinozavri, kar pa je povsem narobe. “Dinozavri so bili izključno kopenski plazilci, lahko dvonožni ali štirinožni. Leteči plazilci so bili pterozavri, ravno tako med dinozavre ne sodijo veliki morski plazilci. Seveda so dinozavri lahko zahajali v plitvine, vendar so se evolucijsko ločili od pterozavrov in vodnih plazilcev že v sredini triasa pred 220 milijoni let ter tudi prej.”

Ko govorimo o “izumrtju dinozavrov”, pravzaprav mislimo na izumrtje večine takrat živečih živali, tudi pterozavrov in ihtiozavrov, ki je bilo le eno izmed podobnih velikih izumrtij v geološki zgodovini. Najbolj razširjena hipoteza o izumrtju dinozavrov govori o padcu asteroida na Zemljo, ki jo je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja postavil ameriški geolog in geofizik Walter Alvarez, pred kratkim pa jo je potrdila mednarodna študija, objavljena januarja v reviji Science.

“Druge hipoteze govorijo o močnem vulkanskem delovanju na območju sedanje Indije, še druge teorije pa omenjajo vse od bolezni do zelo hitrih sprememb klime in okolja. Vendar je treba povedati, da so dinozavri izumirali že pred samim padcem asteroida, ki je t.i. samoizumrtje le še pospešil oziroma povzročil dokončno izumrtje preostalih dinozavrov. Vendar pa takrat niso izumrli vsi prebivalci Zemlje, ohranili so se nekateri manjši sesalci in pa seveda najbližji potomci dinozavrov, to so ptice,” je pojasnil.

STA