Morda zjutraj spijete kavo z mlekom, čez nekaj ur pojeste malico, sledi kosilo, popoldne še nekaj sladkega, zvečer večerja, pred spanjem pa samo še majhen prigrizek. Če bi vas kdo vprašal, kolikokrat na dan jeste, bi kljub temu morda odgovorili: trikrat. Toda ko ljudje dejansko beležijo vse, kar čez dan zaužijejo, se pokaže precej drugačna slika.

Obsežna raziskava, objavljena v znanstveni reviji Nature Metabolism, je analizirala podatke več kot 20.000 ljudi, ki so dva tedna beležili svojo hrano in pijačo. Raziskovalce je zanimalo predvsem, kdaj ljudje začnejo in kdaj prenehajo uživati hrano ter kako dosleden je njihov urnik iz dneva v dan.

Jemo skozi presenetljivo velik del dneva

Rezultati so pokazali, da so prehranjevalni vzorci ljudi zelo različni. Pri delu sodelujočih se je časovno okno, v katerem so čez dan uživali hrano in pijačo, raztezalo čez več kot 16 ur. To pomeni, da se lahko prvi in zadnji dnevni vnos kalorij zgodita na povsem različnih koncih dneva. Pri tem ne štejejo samo veliki obroki. Kava z mlekom ali sladkorjem, sok, majhen prigrizek, nekaj piškotov ali pozna večerna malica lahko pomenijo, da telo hranila prejema skozi precej daljše obdobje, kot se človek zaveda.

Raziskovalci so ugotovili tudi, da se čas prehranjevanja pri posamezniku lahko precej spreminja iz dneva v dan. Z drugimi besedami: morda imate občutek, da zajtrkujete, kosite in večerjate ob približno enakih urah, podatki pa lahko pokažejo nekaj drugega. Na urnik vplivajo služba, prosti dnevi, družabni dogodki, spanje in številni drugi deli vsakdanjega življenja.

Zakaj je pomembno tudi, kdaj jemo?

V zadnjih letih se znanstveniki vse bolj ukvarjajo ne samo z vprašanjem, kaj in koliko pojemo, ampak tudi, kdaj jemo. Naše telo namreč deluje v skladu s približno 24-urnim cirkadianim ritmom, ki med drugim vpliva na spanje, hormone in presnovo. Prav zato znanstvenike zanima, ali lahko zelo dolga ali neredna obdobja prehranjevanja vplivajo na presnovno zdravje in kako bi lahko časovno omejeno prehranjevanje uporabili v prihodnjih raziskavah.

Tudi sami lahko naredite preprost preizkus

Če želite ugotoviti, kako dolgo je vaše dejansko dnevno prehranjevalno okno, lahko nekaj dni zapisujete uro vsega, kar vsebuje kalorije. Ne samo zajtrka, kosila in večerje, temveč tudi jutranje kave z mlekom, popoldanskega prigrizka in tistega koščka čokolade pred spanjem. Razlika med uro prvega in zadnjega kaloričnega vnosa vam bo približno pokazala, čez koliko ur dneva dejansko jeste. In rezultat utegne biti precej drugačen od odgovora na preprosto vprašanje: »Kolikokrat na dan jeste?«