Na ameriškem Cape Codu so odkrili izjemno redko želvico z dvema glavama. Kljub razvojni anomaliji je mladič živ, strokovnjaki pa zdaj pozorno spremljajo njegovo rast, prehranjevanje in vedenje.
Nenavadno mlado želvico vrste diamantna sklednica (diamondback terrapin) so septembra našli na zaščitenem gnezdišču na območju Cape Coda v ameriški zvezni državi Massachusetts. Mladiča so nato predali v oskrbo Cape Wildlife Center, kjer ga spremljajo strokovnjaki. Želvica je izjemno majhna – njena teža je primerljiva s težo ameriškega kovanca za pet centov.
Gre za izjemno redko razvojno anomalijo
Želvica se je rodila z bicefalijo, redko razvojno anomalijo, pri kateri ima žival eno telo in dve delujoči glavi. Do nje praviloma pride, ko se zarodek pri nastajanju enojajčnih dvojčkov ne razdeli popolnoma. V Cape Wildlife Centru poudarjajo, da so v zadnjih petih letih obravnavali le še dva primera bicefalije, zato je najnovejši primer še posebej redek.
Strokovnjaki trenutno pozorno spremljajo apetit, rast in vedenje nenavadnega mladiča. Ob tem poudarjajo, da jim vsak takšen primer omogoča tudi boljše razumevanje anatomije in fiziologije živali z bicefalijo.
Zakaj se je rodila z dvema glavama?
Zak Mertz, izvršni direktor New England Wildlife Centers, je pojasnil, da bi lahko na pojav vplivala kombinacija genetskih in epigenetskih dejavnikov.
Med možnimi dejavniki omenja dolgo življenjsko dobo želv, njihovo vračanje na ista gnezdišča in omejen genski sklad. Vlogo bi lahko imeli tudi okoljski dejavniki, med drugim temperatura in vlažnost med inkubacijo jajc, značilnosti gnezdišča ali snovi, ki so jim bili v okolju izpostavljeni starši. Natančnega vzroka za razvoj anomalije pri tej želvici tako za zdaj ni mogoče določiti.
Dve glavi pomenita tudi težji boj za preživetje
Čeprav so znani tudi drugi primeri dvoglavih živali, je pojav redek. V preteklosti so med drugim našli dvoglavega pristaniškega kita ob nizozemski obali in dvoglavega delfina na turški plaži. Raziskave kažejo, da imajo želve z dvema glavama pogosto nepravilnosti lobanje, obraza in hrbtenice. Takšni mladiči so lahko tudi manjši od drugih želvic in imajo zaradi svoje anatomije manjše možnosti za preživetje.
Prav zato strokovnjaki redke primere podrobno spremljajo. Poleg spoznavanja same razvojne anomalije lahko pridobljene informacije pomagajo pri raziskovanju zdravja vrste in okolja, v katerem živi. Diamantne sklednice živijo predvsem v somornih močvirjih ob atlantski obali in obali Mehiškega zaliva v ZDA. V Massachusettsu so uvrščene med ogrožene oziroma zavarovane vrste.
