Cene energentov so zaradi geopolitičnih razmer nestanovitne, a se to po Hebarjevih besedah ne bo nujno poznalo na računih odjemalcev. "Tendenca je navzgor, kar pa ne pomeni, da se bo to odražalo na stroških ogrevanja, saj se kaže, da cena toplote ne bo spremenjena," je dejal.

Ob tem je dodal, da si v Energetiki prizadevajo, da bi bili stroški ogrevanja v prihodnji sezoni, če bo zima primerljiva s preteklo, takšni kot v preteklih sezonah. Konec zadnje ogrevalne sezone so ceno toplote namreč še nekoliko znižali. "Na tej ceni nekako vztrajamo tudi naprej," je razložil Hebar.

Kaj vpliva na ceno energentov?

Na vprašanje o morebitni podražitvi je Hebar pojasnil, da jim je v preteklem letu težave povzročil dvig omrežnine, a so ga nadomestili z ugodnejšimi nakupi energentov. "Jeseni lani smo zakupili praktično ves plin do konca leta 2027, tako da imamo kurilno sezono pokrito," je pojasnil. Dodal je, da bi na stroške lahko vplivale bistvene spremembe, pa tudi nove proizvodne naprave in amortizacija v proizvodni skupini, vendar so to doslej uspešno kompenzirali.

Energetika je ceno toplote v sistemu daljinskega ogrevanja tako že večkrat zapored znižala, računajo pa, da bo sedanja cena zdržala tudi v prihodnje. Povsem na zalogo pa se po njegovih besedah plina ne da kupiti. "Natančno nikoli ne moremo zakupiti, ker ne moremo napovedati, kako huda bo zima in kako dolgo bo trajala," je pojasnil. Če bi morali manjkajoče količine kupovati na trgu po astronomskih cenah, bi to do neke mere lahko vplivalo na ceno, a se po njegovih besedah za zdaj kaže, da do tega ne bo prišlo.

Natančen datum začetka ogrevalne sezone še ni znan

"Kristalne krogle nisem vzel s seboj, zato ne znam povsem točno napovedati, kdaj bo tri dni zapored ob 21. uri temperatura pod 12 stopinj Celzija," se je pošalil direktor. V Energetiki Maribor računajo, da bo pogoj izpolnjen v naslednjih tednih.

Je pa Hebar ob tem poudaril, da Energetika Maribor sicer ogreva vse dni v letu. Tudi topla voda v večstanovanskih stavbah namreč praviloma prihaja iz sistema daljinskega ogrevanja. Novejše stavbe lahko ogrevanje vključijo same, če to želijo, večstanovanjski objekti pa lahko prek upravnikov oziroma odborov od Energetike zahtevajo tudi predčasen vklop. Doslej tega še ni zahteval nihče.

Koliko Mariborčanov se ogreva z daljinskim ogrevanjem?

Po Hebarjevih besedah se z daljinskim ogrevanjem ogreva približno 50.000 Mariborčanov, kar je okoli 14.400 odjemnih mest gospodinjskega odjema. Poleg gospodinjstev pa so seveda priključeni še večji trgovski centri, industrija in podobni večji odjemalci. Številke po njegovih besedah počasi celo naraščajo.

"Toplote ne proizvajamo, ampak jo pretvarjamo iz energenta, v napravah z visokim izkoristkom, zato ni nobenega razloga, da se ljudje v novih objektih ne bi priklapljali na sistem daljinskega ogrevanja," je zaključil.