Rekordne cene goriv, ki iz tedna v tedna povzročajo skrbi voznikom v Sloveniji, so spodbudile k razmisleku o dvigu kilometrine. Kot opozarjajo sindikati, bi se zaradi rasti cen goriv in drugih življenjskih stroškov moralo preveriti ali je trenutna davčna uredba še vedno ustrezna, predvsem glede višine neobdavčenih zneskov povračil.

Sindikati predlagajo spremembo uredbe

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je v okviru teme "Razbremenitev plač za vse, ne samo za izbrance!" predlagala spremembo uredbe, ki opredeljuje najvišje neobdavčene zneske povračil stroškov.

Pri tem pozivajo vlado k uskladitvi neobdavčenih zneskov po uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Njihova višina se ni spremenila oziroma uskladila že vse od leta 2022, kar pomeni, da uredba dandanes ne določa več zneskov, ki bi bili realnim stroškom primerni in bi zagotavljali ustrezno neobdavčeno višino povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov iz delovnega razmerja.

Po podatkih statističnega urada je v obdobju od zadnje spremembe zneskov po uredbi (nekateri so se spremenili z julijem 2022, neobdavčen znesek prehrane s septembrom 2022, drugi z januarjem 2023) letna inflacija znašala med 12,7 odstotka in 14,8 odstotka. Zato predlagajo dvig zneskov večine zneskov po uredbi za 15 odstotkov, s čimer bi zagotovili ohranjanje njihove realne vrednosti ali vsaj minimalno realno povečanje. Uskladitev za 15 odstotkov bi po njihovem predlogu veljala za zneske prevoza, kilometrino za službeno potovanje, terenski dodatek, za nadomestilo za ločeno življenje ter za solidarnostne pomoči.

Za neobdavčen znesek povračila prehrane predlagajo 20-odstotno uskladitev, s čimer bi se ta dvignil z 7,96 evra na 9,55 evra. To utemeljujejo s precej večjo prehransko inflacijo v navedenem obdobju, ki je znašala 19,60 odstotka. 20-odstotno uskladitev predlagajo tudi za dnevnice v Republiki Sloveniji.

Trenutno pripada javnemu uslužbencu 10 odstotkov

V zasebnem sektorju višino povračila stroškov na delo in stroškov za prehrano urejajo kolektivne pogodbe, sklenjene med delodajalci in sindikati, zato tudi prihaja do razlik med različnimi panogami, medtem ko za javne uslužbence veljajo drugačna pravila.

Po trenutno veljavni uredbi, se za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela za razdaljo od naslova stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslova v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, do naslova v kraju opravljanja dela javnemu uslužbencu po najkrajši varni poti prizna kilometrina v višini 10 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za vsak polni kilometer razdalje, vendar ne manj kot 30 evrov. Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se javnemu uslužbencu povrne glede na število prihodov na delo in odhodov z dela.

Imenska mesečna vozovnica za javni potniški promet

Javnemu uslužbencu, ki delodajalcu predloži potrdilo o nakupu imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet, se stroški prevoza na delo in z dela povrnejo v višini cene imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet. Predložitev neimenske mesečne vozovnice torej ne predstavlja izjeme od primarnega povračila stroškov prevoza na delo in z dela v obliki kilometrine.

Povračila stroškov se prilagajajo večkrat

V Združenju delodajalcev Slovenije, so uvodoma poudarili, da minimalno višino povračila stroška prevoza na delo in povračilo stroška prehrane med delom določajo kolektivne pogodbe dejavnosti, kjer te višine bipartitno dogovorijo delodajalci in sindikati, in ne vlada. Na tej ravni se povračila stroškov prilagajajo večkrat.

Glede na trenutno situacijo, se v Združenju delodajalcev Slovenije zavedajo, da bo zaradi rasti cen goriv in drugih življenjskih stroškov potrebno znova preveriti tudi ustreznost višin neobdavčenih zneskov povračil stroškov (t.i. davčna uredba). Ob tem poudarjajo, da morajo biti morebitne spremembe premišljene, predvidljive in nujno dogovorjene v okviru socialnega dialoga.

»Zvišanje neobdavčenega zneska samo po sebi še ne pomeni avtomatičnega zvišanja izplačila pri vseh delodajalcih, saj uredba določa davčno neobdavčeno zgornjo mejo. Vendar pa bi enkraten dvig lahko v delu gospodarstva tudi povzročil neposredno in nenačrtovano povečanje obveznosti delodajalcev, zlasti tam, kjer so povračila neposredno vezana na zneske iz davčne uredbe.«

Vprašanje se mora urediti celovito in s prehodnim obdobjem

Sindikati so v okviru Ekonomsko-socialnega sveta že večkrat podali pobudo za obravnavo davčne uredbe, vendar pa le ta še ni bila obravnavana. ZDS zagovarja, da se vprašanje uredi celovito, na podlagi objektivnih ekonomskih kazalnikov ter ob ustreznem prehodnem obdobju za delodajalce.

Po mnenju ZDS je enak pristop potreben tudi pri povračilu stroškov prehrane med delom:

»Na ZDS sicer menimo, da je za dolgoročno izboljšanje položaja zaposlenih in njihove kupne moči najučinkovitejša sistemska davčna razbremenitev dela. Tako se povečajo neto prejemki zaposlenih, ne da bi se celotno breme izboljšanja njihovega položaja preneslo v dodatne stroške podjetij.«

Gospodarska zbornica Slovenije poziva k uskladitvi

Za mnenje o tematiki in morebitnih spremembah smo povprašali tudi Gospodarsko zbornico Slovenije.

Pri GZS menijo, da glede na to, da zneski povračil stroškov za prevoz na delo in prehrano med delom, do katerih se ta povračila ne vštevajo v davčno osnovo, niso bili usklajeni od leta 2022, bi zaradi rasti življenjskih stroškov bilo smiselno pristopiti k njihovi ustrezni uskladitvi.

»Pobudo za začetek pogajanj poda minister za finance, delodajalske organizacije pa smo pripravljene v tem procesu aktivno sodelovati. Na pogajanja bomo prišle z usklajenim mandatom, ki bo opredeljeval kriterije, na podlagi katerih bi bilo z vidika delodajalcev mogoče pristopiti k uskladitvi višine kilometrine in povračila stroškov prehrane,« dodajajo.

Ob tem GZS želi poudariti, da Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja določa višino povračil stroškov, do katere se ta ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Dejanska višina povračil stroškov, do katerih je upravičen delavec, se določa z veljavnimi kolektivnimi pogodbami dejavnosti, podjetniškimi kolektivnimi pogodbami in drugimi ustreznimi pravnimi podlagami.

Ministrstvo pozorno spremlja situacijo

Ministrstvo za finance, ki sicer ne določa višine potnih stroškov in povračil stroškov prehrane med delom in ureja zgolj davčno obravnavo teh stroškov, je pojasnilo, da na ministrstvu spremljajo spremembe na tem področju in se bodo v primeru, da bo zaznano bistveno zvišanje pravic, tudi ustrezno odzvali in pripravili spremembo uredbe. O konkretni časovnici in finančnih učinkih v tem trenutku ne morejo govoriti.