Po spremembah v ginekološki oskrbi zaradi odhoda enega zunanjega sodelavca in odsotnosti druge ginekologinje so v ZD Slovenska Bistrica dejavnost začasno stabilizirali s pomočjo zunanjih ginekologov. Primer odraža širši izziv, saj je v Sloveniji brez izbranega ginekologa več kot 230.000 žensk.
V ZD Slovenska Bistrica po spremembah v ginekološki dejavnosti našli rešitve
V začetku meseca maja je naslovnice preplavila novica, da so pacientke v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica ostale brez ginekološke oskrbe, saj je zavod zapustil ginekolog, ki je tam delo opravljal kot zunanji sodelavec, po prvomajskih praznikih pa je prišlo še do nenačrtovane odsotnosti druge ginekologinje.
Kot pojasnjuje direktorica ZD Slovenska Bistrica Ksenija Trčko, univ. dipl. prav., je ginekolog, ki je prenehal z delom, pokrival dve ambulanti tedensko, njegov odhod pa so nadomestili z zunanjimi sodelavci, ginekologi iz Ptuja in Maribora.
"Ker je naša ginekologinja še zmeraj odsotna zaradi bolezni, v ambulantah z zunanjimi sodelavci obravnavamo tudi njene pacientke," dodaja Trčko. V ZD Slovenska Bistrica sicer ves čas aktivno iščejo ginekologe, tudi v tujini. Niso pa edini, ki se soočajo s takšnimi problemi, v podobnih situacijah naj bi namreč bili tudi drugi zdravstveni domovi v okolici in po celotni Sloveniji.
[[image_1_article_89544]]
V Sloveniji brez ginekologa 230.178 žensk, v Mariboru 14.211
V Sloveniji je, po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) z dne 31. 5. 2026, brez ginekologa 230.178 žensk, kar je sicer manj kot konec lanskega leta, ko je takših žensk bilo 231.417, se je pa število povečalo od konca leta 2022, ko jih je bilo 220.382. Konec letošnjega maja je med 920.323 zavarovanimi osebami v Sloveniji, ki imajo pravico do izbire osebnega zdravnika, svojega izbranega zdravnika imelo 690.145 oseb.
V Mariboru je med 47.884 zavarovanimi osebami, ki imajo pravico do izbire osebnega zdravnika, konec maja izbranega zdravnika imelo 33.673 oseb. Brez izbranega ginekologa je tako 14.211 Mariborčank.
Ginekolog na primarni ravni lahko odkloni opredeljevanje novih zavarovank, ko doseže obremenitev slovenskega povprečja glavarinskih količnikov v tej dejavnosti. "Iz podatkov ZZZS je razvidno, da 41 % timov ginekoloških ambulant na primarni ravni zdravstvenega varstva ne presega tega povprečja, torej so še dolžne opredeljevati nove zavarovanke," pojasnjujejo pri ZZZS.
Trenutno je tako v Sloveniji še 66 dispanzerjev za ženske (ginekoloških ambulant), ki so še dolžne sprejemati nove pacientke. "Število timov ginekologije na primarni ravni se je od leta 2021 do leta 2025, torej v štirih letih, povečalo za 5 timov oz. 5,4 %, v 10 letih pa za 17 timov oz. 12 %," še dodajajo pri ZZZS.
[[image_3_article_89544]]
Ženskam svetujejo, da preverijo seznam prostih ginekologov in si izberejo ginekologa po lastni izbiri. V primeru nujnih stanj, kot so nenadna in/ali močna krvavitev, bolečine v spodnjem delu trebuha, poškodbe spolovila, se lahko obrnejo tudi na urgenco. "Klinika za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor zagotavlja 24-urno oskrbo za nujna stanja. Med delavniki dopoldan v ambulanti za nujna stanja, izven rednega delovnega časa pa nujne preglede opravlja dežurni zdravnik na oddelku," odgovarjajo z Urgentnega kliničnega centra Maribor.
V zadnjih desetih letih povprečno odobrenih 16 specializacij letno
Po ocenah je zanimanje za specializacijo iz ginekologije in porodništva trenutno zadostno za pokrivanje prihodnjih potreb zdravstvenega sistema. V zadnjih desetih letih je namreč bilo povprečno odobrenih 16 specializacij letno, medtem ko je nacionalni koordinator specializacije ocenil, da bi za potrebe javne zdravstvene mreže na letni ravni morali odobriti 15 specializacij, pojasnjujejo na Ministrstvu za zdravje.
V letu 2025 je bilo razpisanih skupno 26 mest, odobrenih pa je bilo 23 specializacij.
Tudi podatki z letošnjega spomladanskega razpisa kažejo na veliko zanimanje, od razpisanih 11 mest za specializacijo iz ginekologije in porodništva sta namreč prosti samo še dve mesti. "Razpis je sicer za nezasedena mesta še odprt, zato se kandidatke in kandidati še lahko prijavijo na prosta mesta," dodajajo na ministrstvu.
[[image_2_article_89544]]
Slabša dostopnost do redne ginekološke oskrbe prinaša večje tveganje
Težave z dostopnostjo do ginekološke oskrbe se lahko neposredno odražajo tudi na zdravju žensk. Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), slabša dostopnost do redne ginekološke oskrbe pomeni predvsem večje tveganje, da se določene bolezni ali težave odkrijejo pozneje, ko so lahko že napredovale in je zdravljenje zahtevnejše.
"To velja zlasti za predrakave spremembe in raka materničnega vratu, spolno prenosljive okužbe, vnetja, nekatere benigne bolezni rodil ter težave, povezane z menstruacijskim ciklom, bolečinami, plodnostjo ali menopavzo."
Pomemben del ginekološke oskrbe so tudi vodenje in spremljanje nosečnosti, pravočasno odkrivanje zapletov v nosečnosti ter priprava na porod, zato lahko slabša dostopnost do teh storitev vpliva tudi na zdravje tako nosečnice kot tudi otroka. V okviru rednih pregledov prav tako potekajo svetovanje glede kontracepcije, načrtovanja družine, spolnega in reproduktivnega zdravja, kar pomeni, da se lahko ob slabšem dostopu do ginekološke oskrbe poslabšajo tudi kakovost življenja, reproduktivno zdravje in splošno zdravstveno stanje posameznice, še dodajajo na NIJZ.
Čeprav se število specializacij postopoma povečuje, prav tako pa več kot 60 dispanzerjev po državi še vedno sprejema nove pacientke, je več kot 230.000 žensk brez ginekologa. Velik del ženske populacije torej nima zagotovljene redne ginekološke oskrbe, kar povečuje tveganje za pozno odkrivanje bolezni, prav tako pa se ob pomanjkanju rednih pregledov lahko zamudijo pomembni vidiki reproduktivnega zdravja.
