Ekipa Nacionalnega inštituta za biologijo je v vzorcu plavajoče gošče iz Bohinjskega jezera, odvzetega 1. julija letos, zaznala potencialno strupene cianobakterije. Prisotnost genov za sintezo anatoksinov (ene od skupin cianobakterij), so pokazale tudi molekularne analize, so sporočili preko profila Ciano SLO na družbenem omrežju Facebook.
Za ljudi je kopanje načeloma varno
V tem primeru gre za bentoške cianobakterije, ki rastejo na kamnih ali drugi podlagi v vodi in se sčasoma od nje odlepijo ter plavajo na gladini v obliki gošče. "Gre za enake toksine, kot so bili prisotni lani ob zastrupitvah več psov ob Bohinjskem jezeru (vendar za zdaj ni bilo mogoče potrditi, da so bile zastrupitve res posledica le anatoksinov)," dodajajo v zapisu.
Anatoksini delujejo na živčni sistem, simptome pa povzročijo že v roku nekaj minut do ene ure po stiku z njimi. Mednje spadajo slinjenje, drgetanje, mišični krči, odrevenelost, paraliza nog in bruhanje.
Ker so anatoksini prisotni v goščah in se v okoliško vodo sproščajo le v minimalnih količinah, je kopanje ljudi načeloma varno, odsvetujejo pa stike z goščo, predvsem takšne, ki bi lahko vodili do njenega zaužitja. Ob tem dodajajo: "To je pomembno predvsem za otroke, ki lahko ob igranju v vodi dajo del gošče v usta. Če otroku ne morete preprečiti morebitnega zaužitja gošče, kopanje otrok iz previdnosti odsvetujemo."
Za kopanje psov priporočajo, da še pred tem preverite, ali opazite kakšne gošče. V kolikor psu ne morete preprečiti njihovega zaužitja, kopanje odsvetujejo, če pa po kopanju pride do katerega izmed zgoraj naštetih simptomov, pa nujno poiščite takojšnjo veterinarsko pomoč.
