Prehranska dopolnila so postala del vsakdana, saj jih ljudje uporabljajo za odpornost, več energije, lepše lase in nohte ali boljšo športno zmogljivost. A njihova dostopnost odpira tudi vprašanje, ali jih ljudje zares potrebujejo ali jih k nakupu spodbujajo predvsem oglasi. Pri tem je pomembno, da dopolnila niso zdravila in niso namenjena zdravljenju bolezni, čeprav se v oglasih včasih pojavljajo nedovoljene zdravstvene trditve.
Uporaba se je v Sloveniji v zadnjih letih precej razširila
Uporaba prehranskih dopolnil se je v Sloveniji v zadnjih letih precej razširila. Med pandemijo je bilo še posebej veliko zanimanja za vitamin C, vitamin D, cink in selen, ki jih ljudje povezujejo s podporo imunskemu sistemu. Raziskave kažejo, da jih redno uživa pomemben delež prebivalstva, vendar jemanje dopolnil samo po sebi ne pomeni tudi bolj zdrave prehrane.
Strokovnjaki opozarjajo, da kapsule ne morejo nadomestiti uravnoteženega jedilnika, ki telesu zagotavlja tudi številne druge pomembne snovi. Dopolnila imajo svoje mesto predvsem takrat, ko obstaja utemeljen razlog za dodajanje določenega hranila. Pri tem velja previdnost, saj večje količine niso nujno boljše, kombiniranje več različnih izdelkov pa lahko povzroči neželene učinke.
Več lahko preberete na Slo24.si: Slovenci množično posegajo po prehranskih dopolnilih.
Da prehranska dopolnila niso povsem neškodljiva, kaže tudi slovenski sistem nutrivigilance. Med letoma 2016 in 2023 so obravnavali 78 primerov neželenih dogodkov, povezanih z živili in prehranskimi dopolnili, med njimi tudi resnejše zdravstvene težave. Zato je pri nakupu pomembno preveriti sestavo, odmerjanje in namen izdelka ter ne nasedati obljubam o hitrih ali skoraj čudežnih učinkih.
