Proračunski primanjkljaj je znašal 518 milijonov evrov. Realiziranih je bilo dobrih 56 odstotkov prihodkov, načrtovanih v sprejetem proračunu.

Kot so danes sporočili z ministrstva za finance, so bili prihodki v sedmih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 9,3 odstotka, odhodki pa za 7,9 odstotka.

Davčni prihodki so znašali 6,9 milijarde evrov in so bili od primerljivega lanskega obdobja višji za 11,6 odstotka. Največji delež so predstavljali prilivi od davka na dodano vrednost, ki so dosegli tri milijarde evrov in so bili višji za 4,5 odstotka.

Višji prihodki od dohodnine

Prilivi od dohodnine so se zvišali za 24,1 odstotka na 1,1 milijarde evrov. K rasti sta poleg visoke zaposlenosti in rasti plač prispevala ugoden poračun premalo plačanega davka glede na akontacije dohodnine od dejavnosti in zvišanje teh akontacij. Del prilivov iz dohodnine prejmejo občine, ki so letos iz tega naslova prejele 6,9 odstotka več.

Z davkom od dohodkov pravnih oseb so zbrali 1,2 milijarde evrov ali 38,4 odstotka več. Rast je posledica visokega neto poračuna premalo plačanega davka glede na akontacije, kar kaže na veliko boljše poslovanje podjetij od pričakovanj, predvsem v bančnem sektorju, ter začasnega zvišanja stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov.

Iz naslova trošarin so v proračunu zabeležili 934 milijonov evrov prihodkov, kar je 1,8 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.

Med odhodki so za transferje posameznikom in gospodinjstvom namenili skoraj 1,2 milijarde evrov oz. 4,5 odstotka več. Ta rast je med drugim posledica večjega obsega sredstev za zagotavljanje osebne asistence.

V sklada socialnega zavarovanja, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, je državni proračun prispeval 1,2 milijarde evrov ali 22,7 odstotka več. Največji delež, 972 milijonov evrov, je odpadel na transfer v pokojninsko blagajno. Rast za 24 odstotkov je posledica uskladitve pokojnin ter izplačila letnega upokojenskega dodatka oziroma regresa za upokojence.

Za investicije je bilo namenjenih 605 milijonov evrov ali 5,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Država je vlagala v vojsko, železniško infrastrukturo, razvoj podeželja in raziskovalno opremo.

Izplačanih je bilo za 416 milijonov evrov subvencij, kar je slabih 20 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, predvsem zaradi zmanjšanja pomoči gospodarstvu zaradi energetske krize. Za 58 odstotkov več sredstev pa je bilo namenjenih za subvencije v kmetijstvu in 53 milijonov evrov za odpravo posledic naravnih nesreč v gospodarstvu.