Na vladnem portalu Predlagam.vladi.si je državljan opozoril na primanjkovanje medicinskih sester ter zato predlagal interventni uvoz tujih medicinskih sester. V komentarjih je bila sprožena razprava z različnimi mnenji, na pobudo pa se je odzvalo tudi Ministrstvo za zdravje.
Državljan kot rešitev predlaga uvoz filipinskih medicinskih sester
Uporabnik "Gospodar prstana" je zapisal, da nam primanjkuje približno 5000 medicinskih sester, ki jih bo nemogoče zagotoviti znotraj Slovenije. Kot pravi, imamo dve izbiri - nadaljevanje zapiranja oddelkov in prekinitev izvajanja programov v bolnišnicah ter domovih za starejše, ali pa uvoz filipinskih medicinskih sester.
Te so, kot zapisuje, visoko kvalificirane, govorijo tekoče angleško in svoje delo vrhunsko opravljajo v državah, kot so Singapur, UAE, Švica ter Velika Britanija.
Pobuda je bila po doseženem pragu 33 glasov poslana v obravnavo pristojnemu ministrstvu, nanjo pa se je v komentarjih odzvalo tudi več drugih uporabnikov. Nekateri so predlagali, naj raje medicinskim sestram povišajo plače in vrnejo ugled njihovemu poklicu, drugi so mnenja, da je uvoženega kadra že preveč. Mnenja so precej deljena, predlog pa je končno prejel 50 glasov za in 31 proti.
"Imamo očeta od moje drage v domu na Hrvaškem, ker v Sloveniji ne morejo poskrbeti zanj, zaradi navedenga... in ne zaradi denarja... plačujemo nekaj manj kot 2K na mesec.. in da dodam, tam skrbijo zanj tudi Filipinke, Tajke in Indijke.. .pa nimam nobenih pomislekov, torej odličen predlog, in upam na realizacijo," je zapisal uporabnik.
Na Ministrstvu za zdravje se zavedajo kadrovskih izzivov na področju zdravstvene nege
Predlog državljana je prejel tudi odziv pristojne institucije, Ministrstva za zdravje. Kot so zapisali, se zavedajo kadrovskih izzivov na področju zdravstvene nege in drugih zdravstvenih poklicev ter sistematično izvaja ukrepe za njihovo dolgoročno reševanje, zato je v zadnjem obdobju na nacionalni ravni bilo sprejetih oziroma se izvaja več pomembnih ukrepov za krepitev zdravstvenega kadra.
Ti med drugim vključujejo uvedbo kadrovskih štipendij za deficitarne poklice v zdravstvu, sprejem Zakona o zdravstveni negi in babištvu, razpis 89 mest za štiri nove specializacije v zdravstveni negi ob podpori evropskih sredstev, sprejem Strategije za upravljanje in razvoj zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev v sistemu zdravstvenega varstva 2026–2036, sodelovanje v mednarodnih in regionalnih projektih SZO za krepitev zdravstvenega kadra ...
"Ministrstvo poudarja, da je vključevanje zdravstvenih delavcev iz tretjih držav možno le ob doslednem spoštovanju načel etičnega zaposlovanja, kot jih določajo letos dopolnjena načela Svetovne zdravstvene organizacije (WHO Global Code of Practice on the International Recruitment of Health Personnel), smernice Mednarodne organizacije za migracije (IOM) ter Mednarodne organizacije dela (ILO)."
[[image_1_article_89558]]
Kot dodajajo, ta načela poudarjajo transparentno zaposlovanje, zaščito pravic delavcev in preprečevanje negativnih učinkov na države izvora zdravstvenega kadra, predlagani pristop interventnega in nereguliranega zaposlovanja pa teh standardov ne zagotavlja.
Predlog ocenili kot neustrezen
Hkrati poudarjajo tudi pomen ustreznih jezikovnih kompetenc, saj zdravstvena oskrba v Sloveniji temelji na neposredni komunikaciji z bolniki, med katerimi je velik delež starejših, kronično bolnih in drugih ranljivih skupin, zato je individualno prilagojena in empatična komunikacija ključna za kakovostno obravnavo. "V tem okviru je znanje slovenskega jezika osnovni pogoj za varno izvajanje zdravstvene dejavnosti, saj angleščina v kliničnem okolju ni razširjena v tolikšni meri, kot je to značilno za nekatere bolj internacionalizirane zdravstvene sisteme," dodajajo.
"Nezadostno razumevanje jezika lahko oteži komunikacijo med zdravstvenim delavcem in pacientom, oteži vzpostavljanje zaupanja ter razumevanje potreb in navodil, zmanjša se kakovost obravnave ter poveča tveganje za strokovne napake."
Tako so ocenili, da predlog ne vsebuje zadostne analitične podlage, ne upošteva obstoječega sistemskega okvira za razvoj zdravstvenega kadra in ne naslavlja ključnih pogojev za vključevanje zdravstvenih delavcev iz tujine, še posebej na področju priznavanja kvalifikacij, licenciranja, jezikovnih kompetenc in dolgoročne integracije oziroma zadržanja kadra v slovenskem zdravstvenem sistemu.
