Minister za obrambo Marjan Šarec želi, da Slovenija v mednarodnem okolju ostane kredibilna partnerica, zato upa, da bo DZ potrdil proračun, ki predvideva dvig obrambnega proračuna na 1,44 odstotka BDP v 2024. Del tega bo namenjen tudi opremi za Slovensko vojsko ter (hkrati) za namen zaščite in reševanja. Obenem iščejo rešitve sindikalnih zahtev.

Slovenija bi naj tako potrdila, da je resna in kredibilna partnerica

Predlog proračunov za leti 2023 in 2024 ohranja rast izdatkov obrambnega ministrstva za oba podsistema – obrambnega in sistem zaščite in reševanja. Po predlogu se obrambni izdatki v letu 2023 višajo na 976,6 milijona evrov, kar pomeni dvig na 1,36 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2024 pa so načrtovani v višini 1,064 milijarde evrov, kar predstavlja 1,44 odstotka BDP. Šarec upa, da bo DZ predlog proračuna podprl in s tem potrdil, da je Slovenija resna in kredibilna partnerica v mednarodni skupnosti.

Nezadostna oprema onemogoča dvigovanje bojne pripravljenosti

Slovenski obrambni sistem se sicer sooča z nekaj izzivi. Med drugim ima marsikatera enota nezadostno opremo, kar onemogoča dvigovanje ocene bojne pripravljenosti, je odgovoril na vprašanje, kdaj lahko pričakujemo dvig ocen.

Na kritike predsednika republike Boruta Pahorja na račun postopka odstopa od pogodbe o nakupu boxerjev Šarec odgovarja, da se je za odstop odločila vlada po pregledu revizijskega poročila. Tega je Pahor tudi prejel, je dodal. Od prihodnjega predsednika republike sicer pričakuje, da bo spoštoval svojo ustavno vlogo.

So zaposlitveni pogoji v vojski zadovoljivi?

Med bolj temeljnimi izzivi je nezadostna kadrovska slika Slovenske vojske. Sindikati, reprezentativni na področju obrambe, sicer opozarjajo, da so vojaki glede nekaterih vprašanj v slabšem položaju kot drugi javni uslužbenci. Nezadovoljstvo vojakov je prisotno tudi zaradi direktive generalštaba, ki določa plačilo dodatka po 59. členu zakona o službi v Slovenski vojski, glede obračunavanja dela vojakov pri varovanju državne meje. Če je prej veljalo, da so vojaki do dodatkov upravičeni po petih dneh terenskega dela, je generalštab to z direktivo spremenil v enajst dni. Posledično to omogoča rotacijo vojakov na način, da kvečjemu vsake tri mesece dosežejo kvoto, ki jim prinaša dodatek za povečan obsega dela.

Kljub navedenemu ocenjuje, da so zaposlitveni pogoji v vojski zadovoljivi. “Mi se vedno pogovarjamo o vojski kot o nadurah pa nesorazmerjih in potem seveda javnost dobi vtis, da se ne dela drugega kot da se pogovarjamo, kdo ima več nadur. Ampak vojska je pač časten poklic,” meni obrambni minister, ki sicer napoveduje dopolnitve zakona o službi v Slovenski vojski. Podrobnosti pa še ne razkriva.

STA