DZ je s 47 glasovi za in 32 proti sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah. Poleg predlagateljev - SDS, NSi, SLS in Fokus ter Resnice - so spremembe podprli Demokrati. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni. Slednji že omenjajo ustavno presojo zaradi odvzema volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah.

Dve veliki spremembi

Spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki jih je DZ sprejel po skrajšanem postopku, prinašajo dve spremembi. Prva je odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Druga je vrnitev možnosti, da občine za volitve v organe ožjih delov občin, torej krajevne, vaške in četrtne skupnosti, oblikuje več volilnih enot in ne zgolj ene, kot je v letu 2024 določila sprememba zakona.

Predlagatelji so v razpravi opozarjali na pomen sprememb pri volitvah v organe ožjih delov občin. Izpostavljali so, da imajo po spremembi leta 2024 prednost večja in bolj poseljena območja, medtem ko manjša naselja in manj poseljena območja izgubljajo pomen, saj imajo kandidati s teh območij manj možnosti za izvolitev.

Ljudje, ki v Sloveniji živijo dlje časa in plačujejo davke

V opozicijskih Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni so po drugi strani nasprotovali predvsem odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. Opozarjali so, da se državljanom tretjih držav brez argumentov jemlje politična pravica, ki so jo imeli od leta 2002. Poudarjali so, da gre za ljudi, ki v Sloveniji živijo najmanj pet let, tu plačujejo davke in prispevajo k delovanju družbe.

Sporočilo je, "da so nekateri ljudje dovolj dobri, da zdravijo naše otroke, da skrbijo za naše starejše, da gradijo naše avtoceste - zdaj samo še ponoči -, da poučujejo na univerzah, vodijo raziskovalne projekte, plačujejo davke, niso pa dovolj dobri, da bi soodločali o kraju, v katerem živijo," je v predstavitvi stališča poslanske skupine Svoboda naštela Janja Sluga.

Sporočilo, da pri nas niso zaželeni

Ljudem, ki prihajajo na različna delovna mesta v državi, s tem sporočamo, da pri nas niso zaželeni, enakovredni, da niso dobrodošli, je menil Borut Sajovic (Svoboda). Kot je dejala Nataša Sukič (Levica, Vesna), lahko ostanejo delovna sila, davkoplačevalci, ne smejo pa biti več politični subjekti. Napovedala je, da bodo v Levici in Vesni poskrbeli, da gre zakon, ko bo sprejet, v ustavno presojo.

V omenjenih treh opozicijskih strankah so kritični tudi, ker se zakon sprejema nekaj mesecev pred volitvami. V predlogu pa vidijo nevaren precedens zniževanja političnih človekovih pravic. Ko enkrat sprejmemo logiko, da lahko nekaterim ljudem odvzamemo glas, ker "niso pravi, niso del večine, avtohtoni", stopimo na zelo nevarno pot, je opozorila Jana Jerman (Svoboda). Njena strankarska kolegica Sandra Gazinkovski pa je ugotavljala, da so bili najprej "na udaru nevladniki, potem sindikati, danes tujci".

Predlagatelji: Volilna pravica na lokalni ravni bi morala biti vezana na državljanstvo

Kot je v imenu predlagateljev pojasnil Andrej Kosi (SDS), ustava govori, da imajo volilno pravico slovenski državljani, za tujce pa zakon lahko določi, pod katerimi pogoji in v katerih primerih imajo volilno pravico. Predlagatelji menijo, da bi morala biti volilna pravica na lokalni ravni vezana na državljanstvo.

Anton Šturbej je v predstavitvi stališča poslanske skupine SDS poudaril, da ne gre za izključevanje ali diskriminacijo in da imajo državljani tretjih držav v Sloveniji zagotovljene številne pravice in po desetih letih bivanja tudi možnost pridobitve slovenskega državljanstva. V tem primeru pa pridobijo tudi vse politične pravice.

V razpravi so opozarjali, da državljani tretjih držav nimajo volilne pravice v večini držav EU, denimo tudi Nemčiji. Prav tako Slovenci, ki živijo v državah nekdanje Jugoslavije izven EU, tam nimajo volilne pravice na lokalnih volitvah.

"Manjšim krajem, zaselkom ste leta 2024 ubili demokracijo, danes jim jo vračamo"

Kot je dejal Kosi, smo tudi priča fiktivnim prijavam prebivališča in se velikokrat zgodi, da imajo volilno pravico tujci, ki sploh ne živijo v lokalni skupnosti. Po besedah predsednika DZ Zorana Stevanovića (Resnica) pa je priseljevanje v določene občine tako množično, da ga lokalno okolje ne more več absorbirati in prihaja do velikih težav, določeni župani pa to dopuščajo izključno zato, ker jim predstavljajo "stabilno volilno telo".

Strankam prejšnje vlade so v SDS ter NSi, SLS in Fokus očitali tudi neustrezen odnos do podeželja v prejšnjem mandatu. "Fajn" bi bilo, da bi najprej poskrbeli za svoje, za Slovenke in Slovence, za podeželje, je poudaril Janez Beja (NSi, SLS, Fokus) in kot pomembno izpostavil, da se tudi ljudem iz odročnih krajev omogoči, da so izvoljeni v svete ožjih delov občin.

"Manjšim krajem, zaselkom ste leta 2024 ubili demokracijo, danes jim jo vračamo. Toliko o tem, kdo ubija demokracijo," pa je na kritike odgovoril Tomaž Lisec (SDS).

Na nogah tudi nevladniki

Predstavniki organizacij, ki združujejo in zastopajo tujce v Sloveniji, so danes v izjavi za javnost pred poslopjem DZ poudarili, da so spremembe zakona sporne, saj omejujejo politične pravice skupine prebivalcev, ki so jih pridobili pred 24 leti. Kot so navedli, gre za "osebe, ki v Sloveniji že vrsto let delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke, soustvarjajo lokalne skupnosti in predstavljajo njihov nepogrešljiv del". Pod izjavo se je podpisalo več kot 20 nevladnih organizacij, med drugim Civilna iniciativa Infokolpa, Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš, Slovenska filantropija, Mirovna inštitut in Zveza albanskih kulturnih društev v Sloveniji.

Ker so bile spremembe zakona obravnavane po skrajšanem postopku in na začetku mandata, predstavniki organizacij trdijo, da je bila s tem onemogočena "širša javna in strokovna razprava, ki bi jo takšen poseg v demokratične standarde nedvomno zahteval". Dodali so, da gre pri odvzemu volilne pravice na lokalnih volitvah za spodkopavanje politične participacije v širšem smislu, saj se volilna zakonodaja spreminja tik pred jesenskimi lokalnimi volitvami.

Brez volilne pravice naj bi ostalo približno 100.000 tujcev

Če bo DZ potrdil spremembe zakona o lokalnih volitvah, bo brez volilne pravice ostalo približno 100.000 tujcev, ocenjujejo predstavniki organizacij. Po njihovih navedbah pa bodo tujci s tem ponovno postali "izgovor za preusmerjanje pozornosti od številnih težav lokalne uprave". Ob tem so opozorili, da je volilna pravica eden temeljnih institutov demokracije, ki ljudem omogoča, da vplivajo na njihovo vsakdanje življenje, pri čemer je od priseljencev paradoksalno pričakovati, da se bodo vključili v novo okolje in jim hkrati odvzeti možnost soodločanja o skupnosti.

Volilna pravica na lokalnih volitvah za državljane tretjih držav ni izjema

Izpostavili so tudi, da volilna pravica na lokalnih volitvah za državljane tretjih držav ni izjema, saj v različnih oblikah obstaja v večini držav članic EU. Organizacije, ki nasprotujejo spremembam zakona, pričakujejo, da bo o dopustnostih sprememb zakona presojalo ustavno sodišče, obenem pa bodo začeli zbirati podpise pod peticijo in s tem izrazili nestrinjanje s spremembami.

Tudi varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek opozarja, da so predlagane spremembe sporne z vidika skladnosti s predmetom in namenom konvencije Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni. V sporočilu za javnost so pri Varuhu izpostavili, da "hitro spreminjane zakonodaje, brez strokovne in javne razprave, slabi kakovost zakonodaje, zmanjšuje pravno varnost in demokratičen dialog ter stanje pravne države".

Obrazložitev, da se spremembe zakona sprejemajo po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevne, po mnenju Varuha ne vzdrži, kot zaskrbljujoče pa so označili, da se spremembe zakona sprejemajo brez utemeljitve odvzema volilne pravice. Po mnenju Varuha bi bilo pred sprejetjem tega zakona, kot tudi vseh ostalih, treba narediti oceno vplivov na človekove pravice z vidika ustave in mednarodnih standardov.

STA