Spremembe zakona o lokalnih volitvah, o katerih bo DZ danes odločal na izredni seji in ki med drugim odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, so po mnenju številnih nevladnih organizacij sporne. Na to z vidika skladnosti s konvencijo Sveta Evrope opozarja tudi varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek.

V Sloveniji že vrsto let delajo, plačujejo davke ...

Predstavniki organizacij, ki združujejo in zastopajo tujce v Sloveniji, so danes v izjavi za javnost pred poslopjem DZ poudarili, da so spremembe zakona sporne, saj omejujejo politične pravice skupine prebivalcev, ki so jih pridobili pred 24 leti. Kot so navedli, gre za "osebe, ki v Sloveniji že vrsto let delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke, soustvarjajo lokalne skupnosti in predstavljajo njihov nepogrešljiv del". Pod izjavo se je podpisalo več kot 20 nevladnih organizacij, med drugim Civilna iniciativa Infokolpa, Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš, Slovenska filantropija, Mirovna inštitut in Zveza albanskih kulturnih društev v Sloveniji.

Ker so bile spremembe zakona obravnavane po skrajšanem postopku in na začetku mandata, predstavniki organizacij trdijo, da je bila s tem onemogočena "širša javna in strokovna razprava, ki bi jo takšen poseg v demokratične standarde nedvomno zahteval". Dodali so, da gre pri odvzemu volilne pravice na lokalnih volitvah za spodkopavanje politične participacije v širšem smislu, saj se volilna zakonodaja spreminja tik pred jesenskimi lokalnimi volitvami.

Brez volilne pravice naj bi ostalo približno 100.000 tujcev

Če bo DZ potrdil spremembe zakona o lokalnih volitvah, bo brez volilne pravice ostalo približno 100.000 tujcev, ocenjujejo predstavniki organizacij. Po njihovih navedbah pa bodo tujci s tem ponovno postali "izgovor za preusmerjanje pozornosti od številnih težav lokalne uprave". Ob tem so opozorili, da je volilna pravica eden temeljnih institutov demokracije, ki ljudem omogoča, da vplivajo na njihovo vsakdanje življenje, pri čemer je od priseljencev paradoksalno pričakovati, da se bodo vključili v novo okolje in jim hkrati odvzeti možnost soodločanja o skupnosti.

Volilna pravica na lokalnih volitvah za državljane tretjih držav ni izjema

Izpostavili so tudi, da volilna pravica na lokalnih volitvah za državljane tretjih držav ni izjema, saj v različnih oblikah obstaja v večini držav članic EU. Organizacije, ki nasprotujejo spremembam zakona, pričakujejo, da bo o dopustnostih sprememb zakona presojalo ustavno sodišče, obenem pa bodo začeli zbirati podpise pod peticijo in s tem izrazili nestrinjanje s spremembami.

Tudi varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek opozarja, da so predlagane spremembe sporne z vidika skladnosti s predmetom in namenom konvencije Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni. V sporočilu za javnost so pri Varuhu izpostavili, da "hitro spreminjane zakonodaje, brez strokovne in javne razprave, slabi kakovost zakonodaje, zmanjšuje pravno varnost in demokratičen dialog ter stanje pravne države".

Obrazložitev, da se spremembe zakona sprejemajo po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevne, po mnenju Varuha ne vzdrži, kot zaskrbljujoče pa so označili, da se spremembe zakona sprejemajo brez utemeljitve odvzema volilne pravice. Po mnenju Varuha bi bilo pred sprejetjem tega zakona, kot tudi vseh ostalih, treba narediti oceno vplivov na človekove pravice z vidika ustave in mednarodnih standardov.

SDS: Volilno pravico imajo tujci, ki sploh ne živijo v lokalni skupnost

Andrej Kosi (SDS) je v imenu predlagateljev pojasnil, da ustava govori, da imajo volilno pravico slovenski državljani, za tujce pa zakon lahko določi, pod katerimi pogoji in v katerih primerih imajo volilno pravico. Po njegovih besedah smo tudi "priča številnim problemom fiktivnih prijav" in se velikokrat zgodi, da imajo volilno pravico tujci, ki sploh ne živijo v lokalni skupnosti.

Kot je dejal Anton Šturbej, v poslanski skupini SDS menijo, da je pravica odločati o sestavi občinskih svetov in županih ter razvoju lokalnih skupnosti neločljivo povezana s slovenskim državljanstvom. Poudaril je, da ne gre za izključevanje ali diskriminacijo in da imajo državljani tretjih držav v Sloveniji zagotovljene številne pravice in tudi možnost pridobitve slovenskega državljanstva. V tem primeru pa pridobijo tudi vse politične pravice.

Tudi Srečko Ocvirk je v predstavitvi stališča poslanske skupine NSi, SLS in Fokus izpostavil, da bi po predlogu državljani tretjih držav volilno pravico pridobili na podlagi pridobitve državljanstva, ki ga imajo možnost pridobiti po desetih letih bivanja. V Resnici pa po besedah Nedeljka Todorovića med drugim menijo, da se s predlagano rešitvijo "zmanjšuje tudi možnost, da bi se pred lokalnimi volitvami z določenimi skupinami ljudi lahko politično taktiziralo posebej v manjših občinah, kjer lahko že manjše število glasov vpliva na rezultat".

Opozicija ostro proti spremembam

Po drugi strani v poslanskih skupinah Gibanje Svoboda, SD ter Levica in Vesna predlogu nasprotujejo. Opozarjali so, da gre za ljudi, ki v Sloveniji zakonito živijo in delajo vsaj pet let, lahko tudi več, plačujejo davke, vzgajajo otroke ter sodelujejo v lokalnem okolju. Kot so izpostavljali, predlagatelji za poseg niso podali nobene resne utemeljitve ali navedli težav, ki bi se pokazale v skoraj četrt stoletja, kolikor takšna ureditev velja. Predlagateljem so očitali ustvarjanje delitev, v predlogu pa vidijo tudi nevaren precedens zniževanja političnih človekovih pravic.

Sporočilo je, "da so nekateri ljudje dovolj dobri, da zdravijo naše otroke, da skrbijo za naše starejše, da gradijo naše avtoceste - zdaj samo še ponoči -, da poučujejo na univerzah, vodijo raziskovalne projekte, plačujejo davke, niso pa dovolj dobri, da bi soodločali o kraju, v katerem živijo," je naštela Janja Sluga (Gibanje Svoboda). Kot je dejala Nataša Sukič (Levica, Vesna), lahko ostanejo delovna sila, davkoplačevalci, ne smejo pa biti več politični subjekti. Napovedala je, da bodo v Levici in Vesni poskrbeli, da gre zakon, ko bo sprejet, v ustavno presojo.

Gre za odmik od politike vključevanja, je poudarila Andreja Katič (SD). V predstavitvi stališča poslanske skupine SD pa je kot problematično izpostavila tudi, da se spremembe sprejemajo nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami ter da tudi Beneška komisija poudarja, da se temeljnih elementov volilnega sistema ne spreminja tik pred volitvami.

STA