Sprememba zakona o osnovni šoli, ki je začela veljati prvega marca, je povzročila veliko razburjenja. Z začetkom novega šolskega leta namreč ne bo več na voljo jutranje varstvo, podaljšano bivanje, dopolnilni pouk in interesne dejavnosti. Namesto dosedanjih oblik varstva bo uveden koncept razširjenega programa RAP, ki zajema gibanje in zdravje za spodbujanje telesnega in duševnega počutja, kulturno in državljansko vzgojo ter učenje učenja.

Jutranje varstvo in podaljšano bivanje bo zamenjal sistem RAB

Ravnatelje ob hudi kadrovski stiski skrbi, kdo bo izvajal ta razširjeni program, saj bi naj jutranje varstvo in podaljšano bivanje zamenjali programi s področij gibanja, zdravja, kulturne in državljanske vzgoje ter učenje učenja. Pojasnilo Vinka Logaja iz zavoda za šolstvo za 24ur kaže, da so ta model pet let v celoti preizkušali na 44 šolah, vključno z vmesnimi poročili, in ocenjujejo, da so stvari dobro premišljene.

Sistem RAB se naj ne bi veliko razlikoval od trenutnega sistema. Sandi Vrabec, vodja Sektorja za osnovno šolstvo, je za 24ur povedal: "Res je, da novela zakona uvaja nov razširjen program, ki se bo izvajal pred začetkom šolanja in seveda po, v nekako predvidljivem obsegu, kot sta se do sedaj izvajala jutranje varstvo in podaljšano bivanje."

Novela zakona predvideva večjo avtonomnost šol, pri čemer po pojasnilih ministrstva naj ne bi bilo  bistvenih sprememb. Vrabec zagotavlja, da je koncept razširjenega programa v smislu obsega izvedbe primerljiv s sedanjim, kar pomeni, da ne pričakujejo kadrovskih težav, saj naj bi isti učitelji kot sedaj izvajali ta program.

Dopolnilni in dodatni pouk ostaja

V okviru razširjenega programa bo otrokom še naprej omogočen dopolnilni in dodatni pouk, pri čemer bo šola še vedno ponujala vsebine za učence z učnimi težavami in nadarjene učence, pojasnjuje Vrabec. Prenovljeni koncept razširjenega programa se bo postopoma uveljavljal na šolah v naslednjih štirih letih. V prihajajočem šolskem letu bodo že uvedene spremembe, kot so Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) v tretjem razredu in obvezno učenje prvega tujega jezika v prvem razredu.

Novela zakona osnovnim šolam nalaga obvezo, da v razširjenem programu še vedno izvajajo dejavnosti, ki bodo namenjene dodatnemu utrjevanju znanja ter pomoči učencem z učnimi težavami, lahko tudi v večjem obsegu kot do zdaj, je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje zapisalo na portalu Republike Slovenije.

[[image_1_article_64049]]

Predmetnik za osnovne šole predvideva najmanj 1,5 ure tedensko na oddelku za vsebine samostojnega in sodelovalnega učenja. Vključuje tudi pomoč pri učenju učencem z učnimi težavami, kar je bilo pred uvedbo novele Zakona o osnovni šoli opredeljeno kot dopolnilni pouk, ki je zdaj zajet v sklopu Samostojno in sodelovalno učenje.

Zapisali so tudi, da bodo morale osnovne šole omenjene vsebine še vedno izvajati najmanj v obsegu, kot ga določa predmetnik. Šole pa se bodo lahko odločile tudi za povečanje števila ur iz omenjenega sklopa. Uvedba razširjenega programa bi naj šolam omogočila več avtonomije in manevrskega prostora pri prilagajanju vsebin potrebam in željam učencev.

Izobraževanje na domu izenačeno izobraževanju v šoli

Spremembe so predvidene tudi pri izobraževanju na domu, kjer so izenačili pravice otrok, ki se izobražujejo doma, s tistimi v šoli, tako da bo število izpitov enako številu predmetov. Vse navedene novosti, naj bi prispevale k vzpostavitvi pravičnejšega sistema vzgoje in izobraževanja. 

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (ZOsn-K) v 32. členu določa, da imajo starši pravico organizirati osnovnošolsko izobraževanje svojega otroka na domu, s tem prevzamejo obveznosti, povezane z izvedbo izobraževanja svojega otroka. Starši morajo do 16. avgusta tekočega šolskega leta osnovno šolo, v katero je vpisan njihov otrok, pisno obvestiti o nameri izobraževanja na domu za naslednje šolsko leto.

Pravice do izobraževanja na domu ni mogoče uveljavljati med šolskim letom. Starši morajo osnovno šolo pisno obvestiti o izobraževanju na domu za vsako šolsko leto posebej.

Osnovna šola vodi dokumentacijo o izobraževanju učenca na domu, medtem lahko starši med šolskim letom prekinejo izobraževanje na domu. V tem primeru je vrnitev učenca v izobraževanje v osnovni šoli mogoča do začetka rokov za ocenjevanje znanja. O prekinitvi izobraževanja na domu so starši dolžni pisno obvestiti osnovno šolo.

Osnovna šola ob začetku šolskega leta predstavi staršem cilje, standarde znanja, merila ocenjevanja in pogoje za napredovanje v naslednji razred za učenca, ki se izobražuje na domu. Starše mora sproti obveščati o rokih in načinu izvedbe ocenjevanja znanja ter to izvajati v rokih, ki so določeni s pravilnikom o šolskem koledarju. Hkrati mora omogočati izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada ter opravljanje teoretičnega in praktičnega dela kolesarskega izpita. Povrh mora obvesti starše o terminih pregledov učencev iz 13. člena tega zakona, ki pravi, da mora ravnatelj vsaj vsakih 10 delovnih dni preveriti, če so še podane okoliščine, ki zahtevajo izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela.

Izkoriščanje izobraževanja na domu

Otrok, ki se izobražujejo na domu, je po menju Inšpektorata za šolstvo v Sloveniji približno 800 od teh je kar 40, ki ne opravljajo izpitov in katerih starši ne sodelujejo s šolo v katero so bili otroci vpisani. Kljub temu, da si pristojni organi prizadevajo, da takšnih primerov ne bi bilo, je le teh še vedno preveč.

Osnovna šola vodi zbirke podatkov o učencih, vpisanih v osnovno šolo, in njihovih starših, napredovanju učencev, izdanih spričevalih ZOsn-F, vzgojnih opominih in drugih listinah, gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih učencev ter o učencih, ki potrebujejo pomoč oziroma svetovanje. Ti podatki se zbirajo in uporabljajo za potrebe obveznega izobraževanja in posredujejo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Državnemu izpitnemu centru za izvajanje nacionalnega preverjanja znanja. Z globo od 100 do 300 eurov se za prekršek kaznuje starše, če v določenem roku šoli ne sporočijo sprememb podatkov.

Z globo od 500 do 1000 eurov pa se za prekršek kaznuje starše, če ne vpišejo otroka v osnovno šolo, njihov otrok ne obiskuje pouka in drugih dejavnosti v okviru obveznega programa osnovne šole iz neopravičljivih razlogov in iz neupravičenih razlogov ne zagotovijo udeležbe učenca, ki se izobražuje na domu, na ocenjevanjih znanja ali ne zagotovijo učitelja za izobraževanje na domu.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli si lahko preberete v Uradnem listu RS na tej povezavi.

Učenci, ki se izobražujejo na domu, opravljajo preverjanje znanja v predmetih, določenih po Zakonu o osnovni šoli. Šola, na katero so vpisani, oceni njihovo znanje preko izpitne komisije. Starše mora šola redno obveščati o rokih in načinu ocenjevanja znanja učenca. V primeru, da učenec ne doseže minimalnih standardov znanja ali je negativno ocenjen, ima pravico do ponovnega ocenjevanja v določenih rokih v skladu s pravilnikom o šolskem koledarju.

[[image_3_article_64049]]

Zakon ne zahteva, da bi morali starši utemeljiti razloge, iz katerih uveljavljajo pravico do izobraževanja na domu, zavezani pa so z določbami, ki se nanašajo na preverjanje in ocenjevanje znanja ob koncu šolskega leta oziroma ob koncu vzgojno-izobraževalnih obdobij.

Hkrati ne predpisuje pogojev za osebe, ki otroka poučujejo na domu, niti jim v ta namen niso zagotovljena javna sredstva. Medtem mora izobraževalna ustanova, preko katere se otrok izobražuje na domu, biti vpisna v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, da se izobraževanje priznava v slovenskem šolskem sistemu.