Podtalnica je ključni vir življenja v Evropski uniji, saj zagotavlja 65 % pitne vode in 25 % vode za namakanje v kmetijstvu. Vendar pa novo poročilo Water Atlas 2025, ki ga je izdala fundacija Heinrich Böll, razkriva skrb vzbujajoče podatke: več kot 20 % podtalnice v EU je v slabem kemijskem stanju.
Srednja Evropa najbolj ogrožena
Zemljevid kemijskega stanja voda kaže močne regionalne razlike. Najslabše stanje je v državah z intenzivnim kmetijstvom in gosto industrijo. V Luksemburgu kar 79 % podtalnice ne dosega standardov kakovosti, sledijo Češka (55 %), Belgija (41 %) in Nemčija (40 %). Glavni krivec so nitrati iz umetnih gnojil; stroški njihovega odstranjevanja iz pitne vode v EU znašajo vrtoglavih 320 milijard evrov letno.
Kako je v Sloveniji in soseščini?
V nasprotju s srednjeevropskimi državami se regija Alpe-Adria odreže precej bolje. Po podatkih iz Atlasa:
Avstrija velja za vzorno državo, saj ima le okoli 3 % vodnih teles v slabem stanju.
Slovenija ohranja visoko kakovost, s približno 7 % podtalnice, ki ne dosega dobrega kemijskega stanja (predvsem zaradi lokalnih vplivov kmetijstva v ravninskem delu).
Hrvaška prav tako izstopa s čisto podtalnico, kjer je delež onesnaženih teles nižji od 5 %.
Novi sovražniki: PFAS in "večne kemikalije"
Poleg nitratov poročilo opozarja na novejše, težje obvladljive grožnje. Pesticidi so bili zaznati v 94 % vzorcev vode iz pipe v 11 državah EU. Še posebej nevarni so PFAS (per- in polifluoroalkilne snovi), ki se v naravi ne razgradijo. Te so odkrili na več kot 23.000 lokacijah po Evropi. Poročilo poudarja, da "iluzija o rekah, ki se čistijo same", ne drži več; brez strožje regulacije industrije in kmetijstva tvegamo trajno uničenje vodnih virov.
Prihodnost varovanja voda
EU je leta 2022 uvedla seznam za spremljanje hormonskih motilcev (npr. beta-estradiol), vendar strokovnjaki opozarjajo, da je zakonodaja prepočasna. Potrebna bo korenita sprememba v upravljanju z odpadnimi vodami, saj se na svetovni ravni še vedno 80 % odpadnih vod izlije v naravo neprečiščenih.
