Začenja se ena najmočnejših vremenskih sprememb zadnjih desetletij. Najnovejši podatki kažejo, da se El Niño izjemno hitro krepi in bi lahko postal najmočnejši v sodobni zgodovini – morda celo močnejši od rekordnih dogodkov iz let 1877 in 1878.
Po ocenah strokovnjakov Severe Weather Europe se v Tihem oceanu oblikuje izjemno močan super El Niño. Pod površjem do globine 300 metrov se širi velik vročinski val, ki ga spremlja močan oceanski Kelvinov val.
Kakšne posledice lahko pričakujemo?
Če se napovedi uresničijo, nas čakajo ekstremne vremenske razmere, med katerimi bodo hude poplave, dolgotrajne suše, močne nevihte in nenavadno tople zime.
V Evropi se že v napovedih za letošnje poletje kažejo pogostejša območja visokega zračnega tlaka, kar bo prineslo toplejše in na nekaterih območjih tudi sušno vreme. Vrhunec vpliva pa se pričakuje jeseni in pozimi, ko bodo razmere toplejše od povprečja, a hkrati zelo nestabilne z obilico dežja in nevihtami, zlasti zaradi sistemov nizkega zračnega tlaka nad Atlantikom in Sredozemljem.
V Severni Ameriki naj bi bil sever in zahod kontinenta toplejši od povprečja, medtem ko bosta jug in vzhod deležna več padavin.
Kaj je El Niño in zakaj je pomemben?
El Niño je del naravnega pojava ENSO (El Niño – Južno nihanje), ki ga zaznavamo v ekvatorialnem Tihem oceanu. To območje se izmenjuje med toplo fazo El Niño in hladno fazo La Niña, običajno vsakih dve do sedem let. Spremembe močno vplivajo na globalno vreme, od padavin in temperatur pa vse do ekstremnih vremenskih dogodkov.
Medtem ko običajni El Niño segreje ocean, je super El Niño bistveno močnejši in redkejši. Pojavi se približno enkrat na desetletje ali redkeje. Zadnji taki močni dogodki so bili v letih 2015/2016, 1997/1998 in 1982/1983. Letošnji razvoj je zaskrbljujoč, saj temperature v osrednjem in vzhodnem Tihem oceanu naraščajo hitreje kot običajno, zahodni del oceana pa je toplejši kot v enakih fazah prejšnjih super El Niñov.
