Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarja na problematiko uvoženih jagod, ki se na trgovskih policah pojavljajo že zgodaj spomladi. Kot poudarjajo, za nizko ceno in privlačnim videzom pogosto stojijo dolge dobavne verige, izkoriščanje delovne sile ter velik pritisk na okolje.

Vsaka košarica nosi s seboj nevidne stroške

Ko kupujemo uvožene jagode, se vključujemo v dolgo in pogosto netransparentno dobavno verigo. Vsaka košarica, ki jo položimo v voziček, nosi s seboj nevidne stroške: od izkoriščanja delovne sile do uničevanja ekosistemov, ki pa so tisoče kilometrov stran in zato prepogosto prezrti, opozarjajo na ZPS. Večina jih je uvoženih predvsem iz Španije.

Pri ZPS izpostavljajo predvsem razmere v španski pokrajini Huelva, enem največjih evropskih središč pridelave jagodičevja. Tam pod ogromnimi plastificiranimi rastlinjaki vsako leto pridelajo več sto tisoč ton jagod, pri čemer naj bi se številni sezonski delavci soočali z nehumanimi delovnimi pogoji, nizkim plačilom, neplačanimi nadurami ter tudi kulturnim, rasnim in spolnim nasiljem. Velik del delovne sile predstavljajo migrantski delavci iz Maroka, podsaharske Afrike in vzhodne Evrope.

Ni nujno, da je sadež resnično poceni

Ko potrošnik poseže po uvoženih jagodah, pogosto vidi le ugodno ceno, a ta redko pomeni, da je sadež v resnici poceni. Veliko pogosteje pomeni, da so pravi stroški skriti v izkoriščevalskem načinu pridelave, uničevanju okolja in nehumanih pogojih, v katerih delajo sezonski delavci, opozarjajo.

Ob tem izpostavljajo tudi okoljske posledice intenzivne pridelave. Zaradi velike porabe vode in širjenja plantaž prihaja do izsuševanja tal ter upada biotske raznovrstnosti. Posebej problematično naj bi bilo območje ob zaščitenem mokrišču Doñana v južni Španiji, kjer pretirano črpanje vode ogroža občutljiv ekosistem.

Jagode 'vpijejo' pesticide in fungicide

Na ZPS poudarjajo še tveganja zaradi uporabe pesticidov in fungicidov. Jagode so namreč ena izmed najbolj občutljivih kultur: njihova tanka "koža" in velika vsebnost sladkorja sta magnet za škodljivce in plesni. Njihova struktura je porozna, kar pomeni, da delujejo kot goba ter pesticide in fungicide vpijajo neposredno v meso sadeža. Prav tako sadež nima zaščitne lupine.

Zakaj vas tudi temeljito pranje ne bo rešilo?

Da bi bile jagode na naših policah na videz sveže še teden po obiranju, pridelovalci na dolgih transportnih poteh uporabljajo sistemske fungicide, ki preprečujejo razvoj plesni. Te snovi so pogosto hormonski motilci in nevrotoksini, ki so zlasti nevarni za otroke, saj lahko vplivajo na njihov razvoj že v majhnih koncentracijah. Potrošniki pogosto zmotno upamo, da bomo težavo rešili v kuhinji.

Voda in soda bikarbona ne odstranita pesticidov, saj kemikalije niso le na površini, temveč so del tkiva samega sadeža. Čeprav s pranjem odstranimo nekaj umazanije in del površinskih ostankov, kemičnega koktajla v notranjosti ne moremo izprati, opozarjajo.

Zakaj se vam splača investirati nekaj evrov več?

Uvožene jagode, ki so pridelane na ogromnih plantažah v tujini, se lahko prodajajo po bistveno nižji ceni kot tiste, ki so na manjših kmetijah pridelane v Sloveniji. Manjše kmetije jih lahko pridelujejo v bistveno manjšem obsegu, ob strožjih okoljskih in delovnih standardih, pri višjih stroških dela, z manjšo razpoložljivo delovno silo in z večjo vremensko nepredvidljivostjo.

Sistem t. i. dumping cen pomeni, da trgovci uvožene jagode pogosto ponujajo po cenah, ki so nižje od dejanskih stroškov pridelave v naši regiji. To po njihovem mnenju dolgoročno ogroža domačo samooskrbo in zmanjšuje konkurenčnost lokalnih pridelovalcev.

Prave slovenske jagode ne morejo biti poceni

Kot poudarjajo pri ZPS, so domače jagode sicer dražje, vendar praviloma bolj sveže, okusnejše in pridelane pod strožjimi okoljskimi ter delovnimi standardi. Poudarjajo, da prave slovenske jagode ne morejo biti poceni, saj vsak plod zahteva človeški dotik, sklanjanje do tal, natančno presojo zrelosti in nežno rokovanje, saj že najmanjši pritisk povzroči poškodbo, zaradi katere sadež v nekaj urah zgnije.

Okno idealne zrelosti je izjemno kratko, tveganje pa ogromno. En sam popoldanski naliv, toča, nenadna spomladanska pozeba ali teden preobilnega dežja lahko v trenutku uničijo celoletni trud in naložbo. V nasprotju z jabolki ali krompirjem jagod ne moremo skladiščiti več mesecev. Kmet mora vse, kar je pridelal, prodati takoj, kar ga postavlja v izjemno neenakovreden pogajalski položaj nasproti trgovcem.

Navsezadnje pa je pomemben tudi okus

Poleg ekonomskega vidika je tukaj še vprašanje logistike in kakovosti. Jagoda, ki prepotuje 2000 kilometrov v hladilniku, je pogosto zbrana zaradi boljše obstojnosti in primernosti za transport in ne zaradi okusa.

Da preživi pot, mora biti trša, obrana še napol zelena, pri daljšem skladiščenju in prevozu pa se lahko spremeni tudi vsebnost nekaterih mikrohranil in antioksidantov. Domača jagoda, obrana pred nekaj urami na vrhuncu zrelosti, morda stane več, a potrošniku nudi polnost okusa, ki ga uvožen sadež ne more doseči.

Potrošnike zato pozivajo, naj pri nakupu razmislijo o izvoru sadja in po možnosti posegajo po lokalno pridelanih jagodah.