Nacionalni inštitut za javno zdravje je na svoji spletni strani zapisal, da je preko stalnega sodelovanja z mednarodnimi strokovnimi mrežami, Svetovno zdravstveno organizacijo in Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni obveščen o hantavirusni okužbi na križarki. Na podlagi dosedanjih informacij pri NIJZ ocenjujejo, da je javnozdravstveno tveganje za Slovenijo zelo majhno oziroma zanemarljivo.

Hantavirusi se praviloma prenašajo z glodavcev na ljudi

Rod hantavirusov vsebuje 37 vrst, ki se praviloma prenašajo z glodavcev na ljudi, najpogosteje z vdihavanjem aerosolov, ki nastanejo iz izločkov okuženih glodavcev. Glodavci viruse izločajo z urinom, iztrebki in slino, sami pa praviloma ne zbolijo.

Prenos med ljudmi je zelo redek in je bil doslej opisan za vrsto hantavirus andesense, andski virus (ANDV), ki kroži v Južni Ameriki (predvsem Argentina in Čile).

Za prenos hantavirusa je bil potreben tesen in dolgotrajen stik z bolnikom

Kot so zapisali pri NIJZ, epidemiološke raziskave kažejo, da je bil za prenos hantavirusa ANDV potreben tesen in dolgotrajen stik z bolnikom v zgodnji fazi bolezni, predvsem znotraj gospodinjstev oziroma družin. Običajni, kratkotrajni socialni stiki niso predstavljali tveganja, prav tako pa v tem trenutku ni dokazov, da bi se hantavirus ANDV prenašal po zraku, zato je za prenos med ljudmi potrebna bližina (do dveh metrov ali manj) in daljši tesen stik. Prav tako ni dokazov o trajnem širjenju virusa v skupnosti ali zdravstvenih ustanovah.

Zakaj je prišlo do smrti na križarki?

Pri obolelih na križarki so potrdili hantavirusni pljučni sindrom (HPS), ki ga povzročajo določene vrste hantavirusov, med njimi tudi andski virus (ANDV). Ta oblika bolezni se začne z gripi podobnimi simptomi, kot so vročina, mrzlica, glavobol in slabo počutje, pojavijo pa se lahko tudi prebavne težave. Bolezen lahko nato napreduje v hudo prizadetost pljuč in srca, z nabiranjem tekočine v pljučih, dihalno stisko, srčnim popuščanjem in kardiogenim šokom. Smrtnost pri tej obliki okužbe je visoka in lahko dosega med 30 in 60 odstotkov.

Andskega virusa v Slovenij ni

Po do sedaj znanih podatkih, andskega virusa v Sloveniji ni. Pri nas se pojavljata predvsem virusa Puumala in Dobrava, ki povzročata hemoragično mrzlico z renalnim sindromom (HMRS), znano tudi kot mišja mrzlica. Potek bolezni je pri teh okužbah drugačen, gre predvsem za prizadetost ledvic, in praviloma blažji kot pri hantavirusnem pljučnem sindromu. Tudi smrtnost je pri mišji mrzlici bistveno nižja, okrog enoodstotna. Okužbe z omenjenima virusoma se v Sloveniji najpogosteje zgodijo pri opravilih na vrtu, čiščenju zaprtih prostorov, kot so kleti ali lope, pri zadrževanju v naravi ter opravilih na kmetiji.

V zadnjih dveh letih šest primerov okužbe z mišjo mrzlico

Po podatkih NIJZ je bilo v Sloveniji v letih 2025 in 2026 prijavljenih po šest primerov HMRS. V letu 2025 so zabeležili 5 okužb z virusom Puumala in eno z virus Dobrava, v letu 2026 pa so bile zabeležene štiri okužbe z virusom Puumala in dve okužbi z virusom Dobrava. Večjih izbruhov NIJZ do sedaj ni zabeležil.  Kljub temu pa na institutu opozarjajo, da je lahko v letih, ko pride do namnožitve glodavcev, število primerov bistveno večje.

Vzdržujte osebno higieno in higieno okolja

NIJZ priporoča, da se vzdržuje predvsem splošna in osebna higiena ter higiena okolja in prostorov. Ker se hantavirus, ki povzroča HMRS, prenaša z vdihavanjem izločkov glodavcev, je pomemben ukrep preprečevanja bolezni predvsem zatiranje glodavcev oziroma deratizacija. Zelo pomembno je tudi umivanje rok, po vsakem opravilu, pri katerem pridete v stik z zemljo ali prahom, predvsem v naravi. Pred čiščenjem prostorov, ki so bili dlje časa zaprti, še posebej, če ste opazili sledi glodavcev, naj se prostor dobro prezrači. Pomembno se je izogibati intenzivnemu prašenju, npr. raje uporabite mokro tehniko čiščenja kot denimo pometanje. Ob intenzivnem prašenju je priporočljiva tudi možnost zaščite z masko.