Globalno raziskava družbe Deloitte o generaciji Z in milenijcih je pokazala, da so že peto leto zapored glavna skrb za ti generaciji življenjski stroški, ki prekašajo druge družbene in delovne izzive. Njihove ugotovitve izpostavljajo tudi pomen ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem ter podpore duševnemu zdravju zaposlenih, poroča STA.
Finančni pritisk glavna značilnost dela in življenja mladih
Družba Deloitte je raziskavo izvedla med več kot 22.500 posamezniki iz 44 držav. Zaskrbljujoči rezultati so pokazali, da je finančni pritisk postal glavna značilnost dela, življenja in načrtovanja prihodnosti generacije Z in milenijcev.
Skoraj polovica vprašanih je poročala, da živi od plače do plače.
Na njihove karierne odločitve in izbiro lokacije dela neposredno vpliva tudi cenovna dostopnost stanovanj, posledično pa kar več kot polovica teh generacij zaradi finančnega položaja odlaša s sprejemanjem pomembnih življenjskih odločitev, kot so poroka, ustvarjanje družine, nadaljnje izobraževanje ali ustanovitev podjetja.
"Kljub temu optimizem vztraja, zlasti med generacijo Z, saj 53 odstotkov pričakuje izboljšanje svojega osebnega finančnega položaja v naslednjem letu," so pojasnili pri družbi Deloitte. Opozarjajo, da so družbe, ki se na takšne pritiske odzovejo s konkurenčnim plačilom in ugodnostmi, kot so na primer podpora pri stanovanju ali študentskih posojilih, morda bolje pripravljene na privabljanje in zadrževanje talentov.
Splošno duševno zdravje se izboljšuje, a je stres še vedno prisoten
Raziskava je prav tako ugotovila, da se pripradniki generacije Z in milenijci pri izbiri kariere usmerjajo v dolgoročno ustreznost in ne v kratkoročno napredovanje, namreč le šest odstotkov vprašanih navaja doseganje vodilnega položaja kot primarni karierni cilj. Kljub temu, da je takojšnje vodenje manjša prioriteta, pa je zanimanje za vodstvene položaje med njimi visoko.
Pri tistih, ki vodenju ne dajejo prednosti, so najpogostejše ovire dojemanje stresa in izgorelosti, prekomerna odgovornost ter skrbi glede ravnotežja med delom in zasebnim življenjem.
Rezultati so pokazali, da se sicer splošno duševno zdravje pri obeh generacijah izboljšuje, vendar stres še vedno ostaja prisoten. Razlogi zanj so pogosto finančni pritiski in delovni dejavniki, na primer dolge delovne ure in digitalna utrujenost.
