V Društvu Mali delničarji Slovenije so razočarani nad predlogom novega zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki ga je včeraj potrdila vlada. Prepričani so, da za dokazovanje oškodovanja nekdanjih imetnikov ni nobene potrebe in da bi morala vlada namesto tega poskrbeti za hitro izplačilo odškodnin.
Ustanavljajo komisijo sedmih strokovnjakov
"Ne razumemo, zakaj se po več kot desetih letih od sanacije bank, v kateri je več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic in delnic bank čez noč ostalo brez svojih naložb in brez možnosti pritožbe na takšno odločitev, sprašujemo, ali bi dobili več kot nič in zato ustanavljamo komisijo sedmih strokovnjakov, ki naj bi to raziskali," so zapisali v sporočilu za javnost.
Dokaz je po njihovih navedbah ogromno premoženje, ki ga je pridobila nekdanja Družba za upravljanje terjatev bank, zdaj pripojena Slovenskemu državnemu holdingu. Če prevzetih terjatev ne bi prodala, bi lahko predstavljale stečajno maso za poplačilo razlaščencev, so prepričani.
"Če želimo pošteno poplačilo, naj Slovenija skupaj z Banko Slovenije vnovič izvede pošteno cenitev skladno z veljavno direktivo o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij, ugotovi dejanski plus ali minus ter razliko nadomesti skupaj z obrestmi vsem vlagateljem," so pozvali.
Čas je, da se nehamo spraševati, ali je škoda nastala ali ne, in namesto tega raje poskrbimo za hitro izplačilo odškodnin, so poudarili. "Pri tem izrecno opozarjamo, da je zakonska omejitev odškodnine na največ 60 odstotkov neskladna z ustavo. Če bo taka dikcija ostala, bo zakon znova romal na ustavno sodišče," so dodali.
Predlog naj bi prinesel izboljšave sodnega varstva
Včeraj potrjeni predlog novega zakona naj bi odpravil razloge, zaradi katerih je ustavno sodišče lani razveljavilo prvi poskus ureditve tega področja, in prinesel dodatne izboljšave sodnega varstva za razlaščene v sanaciji bank pred desetletjem, so po seji vlade sporočili iz njenega urada za komuniciranje.
Prvi zakon za ureditev tega perečega vprašanja, sprejet konec leta 2019, je ustavno sodišče najprej zadržalo, nato pa po vmesni preverbi na Sodišču EU februarja lani razveljavilo, razlog pa je bila ureditev financiranja morebitnih odškodnin. Zakon je namreč med drugim plačilo pavšalnih odškodnin investitorjem, ki so fizične osebe, nalagal Banki Slovenije.
Med dodatnimi rešitvami, ki jih prinaša predlog novega zakona, je izdelava predhodnega mnenja o tem, ali bi nekdanji imetniki prejeli plačilo, ki izhaja iz imetništva kvalificiranega instrumenta, v primeru, da izredni ukrep ne bi bil izrečen, in v kolikšni meri.
Predhodno mnenje bi po predlogu pripravila skupina sedmih neodvisnih strokovnjakov in bi bilo podlaga za nadaljnje postopke po tem zakonu. Če bi bilo iz mnenja neodvisnih strokovnjakov razvidno oškodovanje nekdanjih imetnikov, bi vlada z uredbo določila poravnalno shemo, v okviru katere bi nekdanji imetniki lahko prejeli do 60 odstotkov morebiti ugotovljenega oškodovanja.
Novosti so med drugim tudi na področju sodnih postopkov. Predlog ureja predvsem možnost vložitve kolektivne odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije, s čimer vlada naslavlja problematiko vlaganja velikega števila tožb in s tem preobremenjenost sodstva, saj je nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank več kot 100.000.
