V Levici menijo, da interventni zakon, o katerem bo DZ odločal v ponedeljek, prinaša politike, škodljive za ljudi, razvoj države in družbo. Proti njemu bodo uporabili vsa razpoložljiva parlamentarna sredstva, tudi zahtevo za posvetovalni referendum, napovedujejo. V SD svarijo še pred hitenjem pri sprejemanju zakona in pozivajo k splošni razpravi.

''To se dogaja v Sloveniji prvič in je nezaslišano, da se dogaja na tak način"

Posvetovalni referendum po mnenju prvaka Levice Luke Mesca o tem zakonu mora biti, saj meni, da je nezaslišano, da se tak zakon, ki prinaša več kot eno milijardo evrov javnofinančnih posledic in korenite posege v temeljne družbene podsisteme, kot je pokojninski sistem ali pravica do zaposlitve, "sprejema brez socialnega dialoga, da se sprejema brez kakršnegakoli javnega posvetovanja, brez kakršnegakoli vladnega posvetovanja, saj noben vladni resor sploh ne sodeluje v tem zakonu". "To se dogaja v Sloveniji prvič in je nezaslišano, da se dogaja na tak način," je dejal Mesec.

Spomnil je, da so pokojninsko reformo pripravljali več kot dve leti, "zdaj, ko posegajo zelo grobo v pokojninski sistem, niso o tem vprašali nikogar", je bil oster.

Tudi sicer je prepričan, da predlog "ukinja številne pridobitve odhajajoče vlade". "Bodoča koalicija pravi, da je prejšnja vlada vozila nekoliko preveč po levem pasu. To je stvar politične presoje, ampak nezaslišano pa je, da že v začetku volan obračajo tako močno v desno, da bo avto zletel s ceste," je bil kritičen. "Če smo mi delali za ljudi, za delo, nova vlada z Janezom Janšo dela za kapital," meni.

Kritični do predlaganih ukrepov so tudi v SD, predsednik stranke Matjaž Han pa svari zlasti pred hitenjem pri sprejemanju zakona in politike poziva k "umirjanju konjev". Kot je poudaril, je zaradi obsežnosti zakona "treba biti moder".

Po njegovi oceni je neodgovorno tudi, da zakon ne upošteva pripomb strokovne javnosti. "Zato vendarle pozivam k malo premisleka, da opravimo splošno javno razpravo, da vidimo, kateri so tisti členi, ki jih je vendarle mogoče sprejeti po nekem normalnem postopku in kateri bodo zvrtali v že tako preluknjano blagajno še večje luknje," je navedel. To namreč ne bo dobra popotnica za nobeno vlado, meni.

Obravnava s popravki

Zakon so sicer pripravili v poslanskih skupinah NSi, SLS in Fokus, Demokrati in Resnica, v prvem branju so ga podprli tudi v SDS, a so za drugo obravnavo napovedali nekaj popravkov.

V strankah, ki bodo, kot kaže, v novem mandatu sedele v opoziciji, pa se bo besedah Mesca usklajujejo o vseh pomembnejših potezah. Verjame, da v primeru interventnega zakona tudi Svoboda in SD ne bosta imeli težav s podporo posvetovalnemu referendumu.

Na kateri strani se sestavlja vlada ...

A prvak SD Han danes temu predlogu ni nakazal naklonjenosti. Po njegovih besedah je namreč jasno, "na kateri strani se sestavlja vlada". Možnosti seveda so, a bi posvetovalni referendum po njegovih besedah prinesel le zavlačevanje, saj teže za politično usmeritev nima. Tako sam ni naklonjen "nagajanju", a je zdaj že jasno, kakšna je parlamentarna večina, zato drugega orodja kot opozarjanje zdaj nimajo, je dejal.

Mesec pa je dejal tudi, da "če nastajajoča vlada misli resno z demokratičnostjo, bi morala posvetovalni referendum podpreti". "Oni ta zakon razumejo kot utelešenje želja in ambicij volivcev. Če so prepričani v to, da si volivci tak zakon želijo, potem mislim, da ga ne bi smeli imeti težave braniti na posvetovalnem referendumu," je dejal Mesec. Prav tako meni, da bo referendum podprla stranka Resnica, ki je sicer v volilni kampanji zelo poudarjala moč ljudi in potrebo po več referendumih. "Če so konsistentni, bodo to podprli," je dejal Mesec.

Tudi sicer sta s Hanom danes opozorila na vlogo, ki jo bo v tem mandatu odigrala Resnica, ki v vlado ne namerava, lahko pa iz opozicije vseeno podpira njene predloge. Po oceni prvakov SD in Levice bo pomembno tudi ravnanje Resnice ob delitvi mest v delovnih telesih DZ, kjer bo po besedah Hana jasno, ali se bo "nadkoalicijska stranka Resnica opredelila kot opozicijska ali koalicijska stranka".

Mesec pa je opozoril še na sestavo nadzornih komisij DZ, v katerih ima skladno s parlamentarno prakso večino opozicija. "Če je Resnica opozicijska stranka, potem bodo zahtevali, da ima toliko članov teh odborov ali pa celo vodje komisij, da opozicija ne bo mogla vršiti nadzora nad oblastjo," je izpostavil. Kot je dodal, to pričakuje zlasti pri delu komisije za nadzor javnih financ in komisije za nadzor varnostno-obveščevalnih služb, pri slednji zlasti glede ugotovitev v zadevi Black Cube.