Če se sprehodite mimo nekdanjega otroškega igrišča na vogalu Slovenske in Gledališke ulice v Mariboru, vaša očesa morda pritegne eksotično drevo z velikimi listi in čudovitimi zvončastimi cvetovi. Gre za navadno pavlonijo (Paulownia tomentosa), znano tudi kot "princesino drevo". Čeprav očara s svojo lepoto, pa Borut Ambrožič iz Hortikulturnega društva Maribor opozarja, da gre za invazivno tujerodno vrsto, ki v našem okolju povzroča nemalo skrbi.

Drevo, poimenovano po ruski princesi

Pavlonija izvira iz Vzhodne Azije (Kitajske), v Evropo pa so jo prinesli v začetku 19. stoletja kot okrasno rastlino. Svoje plemenito ime je dobila po Ani Pavlovni, hčerki ruskega carja Pavla I. in ženi nizozemskega kralja Viljema II. 

[[image_1_article_88796]]

Zaradi hitre rasti in izjemnih vijoličastih, rožnatih ali belih cvetov, ki zacvetijo aprila in maja še pred olistanjem, je hitro postala priljubljena v parkih. Kot dodaja Ambrožič, si je pavlonija vizualno precej podobna z navadnim cigarovcem in lepo katalpo. Gre za njena bližnja sorodnika, ki ju prav tako lahko najdemo v mariborskem Mestnem parku.

Topol prehiti za dobre tri metre

Pavlonija velja za pravega rekorderja v rasti hitrosti. V enem samem letu lahko zraste tudi do 5 metrov, s čimer priljubljeni topol prehiti za več kot tri metre. Najbolje uspeva na globokih in rodovitnih tleh ter obožuje sonce in vodo, je pa izjemno prilagodljiva, saj jo v domovini najdemo celo na nadmorski višini 3000 metrov.

[[image_2_article_88796]]

Njena socvetja so spomladi prava paša za oči in izjemno medovita, zato privabljajo čebele in druge opraševalce. Prava težava pa se skriva v plodovih, ki jih drevo začne roditi okoli osmega leta starosti.

Milijoni semen, ki potujejo z vetrom

Borut Ambrožič postreže z osupljivim podatkom: »Odraslo drevo pavlonije lahko v enem samem letu proizvede do 20 milijonov drobnih krilatih semen.« Vsak rjav, oreškast plod skriva v sebi do 2000 semen, ki ostanejo aktivna in sposobna kalitve do dve leti, raznašata pa jih veter in voda.

[[image_3_article_88796]]

Zakaj predstavlja grožnjo našemu okolju?

Zaradi ogromne količine semen in njihovega enostavnega razširjanja se pavlonija nenadzorovano širi. Ko semena najdejo sončno svetlobo, hitro vzklijejo. Ker ima drevo ogromne, srčaste in kosmate liste, ustvari globoko senco, s katero izpodriva in dobesedno zaduši avtohtone rastlinske vrste v svoji okolici.

[[image_4_article_88796]]

Ambrožič ob tem pojasnjuje, da je pavlonija izjemno trpežna in se rada naseli tam, kjer druge rastline težko uspevajo. Najdemo jo ob gozdovih in na posekah, ob vodnih poteh ter na skalnatih rastiščih, izjemno pogosto pa se pojavlja tudi v urbanem okolju, kjer jo lahko opazimo, kako raste neposredno iz asfaltnih razpok ali starih zidov.

Rešitev v mestih so sterilne sorte, odstranjevanje pa je trmast zalogaj

Zaradi njene izrazito invazivne narave strokovnjaki iz hortikulturnega društva svetujejo, da se v urbanem okolju sadi izključno sterilne sorte pavlonije (kot je npr. 'Bellisima'), ki ne proizvajajo semen in se ne morejo nenadzorovano širiti v naravo.

[[image_5_article_88796]]

Če jo opazite na svojem vrtu in jo želite odstraniti, Ambrožič izpostavlja dobro in slabo novico. Dobra novica je, da za razliko od nevarnega velikega pajesena, sok pavlonije ni strupen, zato pri odstranjevanju ne potrebujete posebnih zaščitnih ukrepov, kot so maske in dolgi rokavi. Slaba novica pa je, da je njeno odstranjevanje zaradi trmaste trpežnosti in globokih korenin izjemno dolgotrajno in zahtevno delo.