Pametne telefone je zaradi novih evropskih pravil danes lažje popraviti, vendar visoki stroški popravil še vedno odvračajo številne potrošnike. Na to opozarja Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), ki povzema ugotovitve evropske raziskave o dostopnosti popravil. Ob tem izpostavlja, da so med proizvajalci pametnih telefonov v Sloveniji še vedno velike razlike.
Bi dali telefon na popravilo?
Od junija lani v Evropski uniji veljajo nova pravila o okoljsko primerni zasnovi pametnih telefonov. Ta proizvajalcem nalagajo, da zagotavljajo rezervne dele, omogočijo dostop do navodil za popravila ter poskrbijo za večjo preglednost cen rezervnih delov.
Raziskavo je koordinirala evropska potrošniška organizacija BEUC, v njej pa je sodelovala tudi ZPS. Pokazala je, da so navodila za popravilo pametnih telefonov danes bistveno bolj dostopna in podrobnejša, rezervni deli pa praviloma lažje dosegljivi kot pri baterijskih sesalnikih, za katere podobna evropska pravila za zdaj še ne veljajo.
Kljub napredku pa na ZPS opozarjajo, da so popravila še vedno draga, zaradi česar se številni potrošniki zanje ne odločijo.
Najbolje sta se odrezala Apple in Samsung
V okviru raziskave je ZPS pregledala spletne strani večjih proizvajalcev mobilnih telefonov in baterijskih sesalnikov ter ugotovila precejšnje razlike. Med proizvajalci pametnih telefonov sta se najbolje odrezala Apple in Samsung, saj omogočata neposreden nakup številnih rezervnih delov, objavljata navodila za popravila in imata pregledno urejene spletne strani.
Pri nekaterih drugih proizvajalcih rezervnih delov v Sloveniji ni mogoče neposredno naročiti, informacije o njih pa niso dovolj jasne oziroma pregledne.
Razlike so zelo velike
Še večje razlike so raziskovalci zaznali pri baterijskih sesalnikih. Medtem ko nekateri proizvajalci omogočajo spletni nakup ključnih rezervnih delov, drugi uporabnike napotujejo izključno na pooblaščene servise ali pa rezervnih delov za določene modele sploh ne ponujajo. Raziskava je pokazala tudi precejšnje razlike v preglednosti spletnih strani, načinu iskanja rezervnih delov in dostopnosti informacij za potrošnike.
Vodja primerjalnega testiranja pri ZPS Boštjan Okorn meni, da evropska zakonodaja že prinaša prve pozitivne učinke, vendar je do prave pravice do popravila še dolga pot. "Za potrošnika ni pomembno le, da rezervni del obstaja, ampak da ga lahko hitro najde, preprosto naroči, dobi po razumni ceni in ga ob podpori jasnih navodil tudi varno zamenja," je poudaril.
Članice organizacije BEUC, med njimi tudi ZPS, zato podpirajo širitev evropskih pravil o popravljivosti tudi na druge skupine izdelkov. Prepričane so, da boljša dostopnost rezervnih delov in popravil podaljšuje življenjsko dobo izdelkov, zmanjšuje količino elektronskih odpadkov ter znižuje stroške za potrošnike.
