Igre na srečo so igre, pri katerih imajo udeleženci za plačilo določenega zneska enake možnosti zadeti dobitek, izid igre pa je izključno ali pretežno odvisen od naključja ali kakšnega negotovega dogodka, kot je zapisano na uradnih straneh Republike slovenije. Sistem prirejanja iger na srečo bi naj zagotavljal urejeno in nadzorovano okolje, preprečeval pranje denarja, goljufije in kazniva dejanja ter ščitil mladoletnike in občutljive osebe pred škodljivimi vplivi prekomernega igranja.

Ločimo klasične in posebne igre na srečo

Klasične igre na srečo vključujejo številčne loterije, loterije s takojšnjim dobitkom, kviz loterije, tombole, loto, športne napovedi, športne stave, srečelove in druge podobne igre. Te igre se lahko prirejajo občasno ali trajno. Medtem, ko smejo občasno klasične igre na srečo prirejati samo društva in neprofitne humanitarne organizacije s sedežem na območju Slovenije, ki jih določi vlada, in sicer za pridobivanje sredstev za financiranje dejavnosti, določenih s splošnimi akti prireditelja, lahko na območju Slovenije trajno prirejata klasične igre na srečo največ dva prireditelja.

Občasni prireditelj lahko enkrat na leto organizira številčno loterijo, tombolo ali srečelov z enim žrebanjem. Za organizacijo tombole ali srečelova v okviru kulturnega ali zabavnega programa prireditelja dovoljenja ni potrebno pridobiti, če skupna vrednost srečk ne presega določenega zneska, ki ga določi finančno ministrstvo, in če vrednost posameznih dobitkov ne presega zneska, pri katerem se začne plačevati davek na dobitke od iger na srečo.

[[image_1_article_66380]]

"Vlada je Loteriji Slovenije dodelila 11 koncesij, Športni loteriji pa 8 koncesij za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo. Za vsako dodeljeno koncesijo morata prireditelja plačevati koncesijsko dajatev. Tako zbrana sredstva pa se uporabijo za financiranje dejavnosti invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij. Prireditelja skladno z Zakonom o davku od iger na srečo plačujeta tudi 5 % davek od klasičnih iger na srečo," so za naš spletni medij Maribor24 odgovorili iz Ministrstva za finance.

Podrobnejše informacije o obračunu koncesijske dajatve, davka od iger na srečo in davka od srečk so na voljo na spletni strani Finančne uprave RS ali na tej povezavi.

Dodajo, da je "davčna osnova vrednost prejetih vplačil za udeležbo pri klasični igri na srečo, zmanjšana za vrednost izplačanih dobitkov oziroma odstotek s pravili predvidenega sklada za dobitke. Prireditelja skladno z Zakonom o davku od srečk plačujeta tudi 10 % davek od srečk. Davčna osnova je prodajna cena srečke brez tega davka." Prihodki od teh davkov pa pripadajo državnemu proračunu. 

"Davčna osnova je vrednost dobitka, davek pa znaša 15 %. Zavezanec za plačilo je dobitnik, plačnik davka pa prireditelj igre. Prihodek od davka pripada proračunu občine, kjer ima zavezanec stalno prebivališče. Če zavezanec nima stalnega prebivališča v Sloveniji, pripada prihodek občini začasnega prebivališča, če pa nima niti tega, občini sedeža prireditelja," razložijo. Medtem dobitki, manjši od 300 evrov, niso obdavčeni.

Živa igra v kazinojih zakonsko prepovedana?

Posebne igre na srečo so igre, ki jih igralci izvajajo v igralnicah ali igralnih salonih proti igralnici ali med seboj v skladu z mednarodnimi standardi. Te igre se lahko organizirajo le na podlagi koncesije, ki jo podeljuje vlada. V Sloveniji lahko vlada podeli največ 15 koncesij za organizacijo posebnih iger na srečo v igralnicah in 45 koncesij za organizacijo le-teh v igralnih salonih.

Izvleček iz registra koncesionarjev za igralnico lahko najdete tukaj, izvleček iz registra koncesionarjev za igralni salon pa na tej povezavi.

"Žive igre" predstavljajo igre na igralnih mizah (ameriška ali francoska ruleta, poker, punto banco, blackjack …) z igranjem med igralci ali proti igralnici in se lahko prirejajo le v igralnicah. "V igralnih salonih so dovoljeni samo igralni avtomati," pojasnijo iz Ministrstva za finance. 

Koristi lokalnih skupnosti od dejavnosti igralnic in igralnih salonov so predvsem finančne, vključujejo pa tudi druge ekonomske koristi, kot so zaposlovanje, povečanje prihodkov lokalnih dobaviteljev in višja dodana vrednost v regiji. V skladu z ZIS prejmejo lokalne skupnosti 47,8 % koncesijske dajatve od prirejanja posebnih iger na srečo, ki se uporabi za ureditev prijaznejšega okolja za prebivalce ter razvoj turistične infrastrukture.