Vlada pod vodstvom prvaka Svobode Roberta Goloba, ki opravlja tekoče posle, se je danes sestala na svoji zadnji seji. Vlada je mandat začela 1. junija 2022 z napovedmi strukturnih reform. Ministri iz kvote Svobode so ob prihodu na vlado ocenili, da so delali dobro in svoje resorje zapuščajo v dobri formi. Na sejo pa ni bilo ministrov iz kvote SD. Po seji so spregovorili predsednik vlade Robert Golob ter ministra Luka Mesec in Klemen Boštjančič.

Golob: Vem, da so bile spremembe, ki jih ni bilo malo

Golob je poudaril, da ne govori le kot premier, ampak kot oseba, ki ima Slovenijo zares rada. Poudaril je, da je Slovenija v dobri kondiciji, ker se niso nikoli umikali pred krizami. Ob tem se je zahvalil vsem državljankam in državljanom, zaradi katere Slovenija ni le država, ampak je skupnost ljudi, ki znajo ostati povezani.

Poudaril je, da je hvaležen za izkušnjo zadnjih štirih let. "Vem, da so bile spremembe, ki jih ni bilo malo, in da so bile naporne. Da marsikdaj niso prišle tako hitro, kot bi si želeli in tudi sam bi si želel, da bi šle stvari hitreje. Ampak zrele politike ne merimo samo po hitrosti obljub, ampak tudi po tem, ali izpelje dejanja in ali ta pripeljejo do rezultatov," je povedal Golob. Zahvalil se je vsem državljanom za "vse, kar so v teh letih nosili skupaj z nami".

Verjame, da nimata zadnje primopredaje

"Slovenija je v tem negotovem svetu ohranila stabilnost in je varna država. To je največ, kar lahko odgovorna politika zapusti kot svojo dediščino," je dodal Golob. "Srečno, Slovenija," je zaključil.

Glede prihajajoče vlade pravi, da pričakuje, da se bo držala besed. O primopredaji z Janšo je povedal, da pričakuje, da bo potekala gladko, saj "že imata prakso". "Bova ponovila vajo in verjamem, da ne zadnjič".

Priznali, da so delali napake

Skupaj s podpredsedniki vlade, finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem, ministrom za zamejce in Slovence po svetu Matejem Arčonom in ministrom za delo Luko Mescem so zagotovili, da je Slovenija danes v dobri kondiciji. Boštjančič je izpostavil zlasti fiskalno stabilnost države, ki da jim jo je uspelo ohraniti kljub krizam. "Slovenija ostaja država z dobrim dostopom do financiranja in visoko stopnjo kredibilnosti na mednarodnih trgih," je zatrdil.

Mesec je ocenil, da je "Slovenija zelo dobro stoječa država z zelo visoko blaginjo in zelo visoko kakovostjo življenja". "To blaginjo smo v našem mandatu tudi bistveno izboljševali," je navedel. Ob tem je nanizal različne kazalnike, od rasti plač in pokojnin do umeščanja Slovenije v prvo deseterico držav na lestvicah, ki pričajo o kakovosti življenja v državi.

Vsi so priznali, da so delali tudi napake, a zatrdili, da so vedno delali v dobro ljudi, zato so jim tudi prisluhnili in bili deležni posmeha, kadar so svoje odločitve popravili. "Če popraviš smer, popraviš rešitve, ker poslušaš ljudi, ker upoštevaš njihove pomisleke in potrebe, potem to ni neodločnost, to je odgovornost in spoštovanje državljanov in naše države," je ocenil Arčon. Ob tem pa je zatrdil, da se nikoli niso odrekli vrednotam in ciljem, ki jim bodo zvesti še naprej.

Na kaj so ponosni ministri?

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je ob prihodu na sejo med dosežki svojega resorja izpostavila rekordna vlaganja v infrastrukturo, končanje drugega tira, zaključevanje železniške postaje v Ljubljani, premik tretje razvoje osi z mrtve točke in nov zakon o letalstvu. Dodala je, da se je zelo trudila, da bi se skrajšali roke izvedbe projektov, "pa je bila stroka enotno proti temu, da bi se delalo ponoči ali pa da bi bil rok izvedbe merilo pri izbiri izvajalcev". "Tako da tukaj pa mojemu nasledniku iskreno želim srečno roko," je dejala. Meni, da bo Jernej Vrtovec dober minister, saj področje pozna.

Tudi minister za obrambo Borut Sajovic je med dosežki svojega mandata izpostavil rekordna vlaganja v obrambo, varnost in odpornost države. "Predvsem pa se mi zdi, da je to področje, ki ga nisem in nismo politizirali, saj varnost ni leva in desna," je dejal. V mandatu ne bi naredil nič drugače, svojemu nasledniku Valentinu Hajdinjaku pa želi dobro delo v interesu varnosti vseh državljanov.

Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je ocenila, da so na ministrstvu vodili uravnoteženo kmetijsko politiko, bili zelo proaktivni in ministrstvo ponovno oživili. Ocenjuje, da se bo po primopredaji poslov "zgodil status quo, desni populizem in helikoptersko podeljevanje denarja". "Glede na to, da so zame na začetku mandata, kljub moji izobrazbi in izkušnjam na področju kmetijstva, ocenjevali, da stopal v izredno velike čevlje, (...) mislim, da so ti čevlji za njega še nekoliko večji," je dejala glede bodočega ministra Janeza Ciglerja Kralja, ki mu želi vso srečo.

Šele druga vlada, ki ji je uspelo to

Vlada prvaka Svobode Roberta Goloba, ki jo je ta oblikoval še s SD in Levico, je mandat nastopila 1. junija 2022. Po prvi vladi Janeza Janša pa bo to šele druga vlada v zgodovini samostojne države, ki ji je uspelo celotni štiriletni mandat izpeljati v nespremenjeni koalicijski sestavi ter brez hujših pretresov ali resnih koalicijskih kriz. Zvrstilo se je sicer kar nekaj menjav na ministrskih mestih, skupno 11. Zamenjali sta se tudi vodstvi obeh manjših partneric.

Levosredinska koalicija je mandat nastopila z obljubami o "normalizaciji države po vladi Janeza Janše" in s smelimi napovedmi strukturnih reform. Kot ključno so pri tem partnerji postavili zdravstveno reformo, pri čemer jim je na koncu uspelo čez parlamentarno sito spraviti nekaj reformnih zakonov. Med njimi je bil ključni zakon, ki je razmejil javno in zasebno zdravstvo, ter naletel na oster odziv zdravnikov.

Kakšne izzive so imeli?

Med pomembnejšimi reformami je tudi prenova plačnega sistema javnega sektorja, ki se je postopoma začela uveljavljati z letom 2025, pod streho jim je uspelo spraviti tudi pokojninsko reformo. Po dolgoletnih prizadevanjih se je začelo tudi vzpostavljanje tretjega stebra socialne varnosti, ki ga je predvidel zakon o dolgotrajni oskrbi. A so ga vseskozi spremljale težave, ki bodo počakale tudi prihajajočo vlado.

Vlada je sicer že ob začetku mandata morala zagristi tudi v spopadanje z draginjo in energetsko krizo, ta izziv je ob vojni v Iranu zaznamoval iztek tudi njenega mandata. Eden večjih izzivov je bila tudi sanacija po katastrofalnih poplavah, ki so v drugem letu vlade prizadele državo.