Po današnji seji parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je njen predsednik Janez Žakelj (NSi) v izjavi za medije povedal, da bo na podlagi sklepa vabilo na sejo prejel tudi predsednik vlade Robert Golob. Po Žakljevih besedah namreč še vedno ostaja odprto vprašanje, kdo je zahteval zamik aretacije ruskih vohunov.

Uvodoma je Žakelj ocenil, da sta bili obe današnji seji komisije konstruktivni. Na prvo sta prišla pravnik Rajko Pirnat in policijski strokovnjak Miroslav Žaberl, na drugo pa nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav in nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar.

“Dejstvo je, da je bila aretacija odložena”

Komisija je po Žakljevih navedbah povabljenim zastavila vprašanja o tem, kakšni so bili zakoniti razlogi za nekajdnevni zamik aretacije dveh ruskih vohunov konec lanskega novembra ter kakšna je bila glede tega “linija poveljevanja med direktorjem Sove in direktorjem Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU)”. “Aretacija je bila odložena, to je dejstvo,” je dejal Žakelj. Za komisijo ostaja odprto vprašanje, ali je njen zamik zahteval predsednik vlade ali direktor Sove Joško Kadivnik.

Komisija je ob tem po Žakljevih besedah ugotovila dejstvo, da je bila policija pripravljena aretacijo izvesti na prvi možni termin 28. novembra lani. Kadivnik ob tem trdi, da je zamik aretacije na 5. december zahteval sam, Bobnarjeva in Lindav pa sta vztrajala pri tem, da ga je zahteval Golob. Žakelj je poudaril, da Kadivnik za razliko od njiju ni pričal pod prisego.

Spomnil je, da je Kadivnik kot razlog za zamik aretacije navedel strokovni razlog, češ da bi zaradi aretacije tuje obveščevalne službe lahko vplivale na potek drugega kroga lokalnih volitev in na trojni referendum, ki je bil sicer dan pred 28. novembrom. Ob tem se je Žakelj vprašal, kakšen interes bi lahko imele tuje obveščevalne službe z vplivom na lokalne volitve.

Žakelj je dodal, da če je Golob vplival na potek aretacije, je to vsekakor kaznivo dejanje, saj predsednik vlade po zakonu ne more vplivati na delo samih obveščevalno-varnostnih služb.

Poudaril pa je še, da so se v medijih pojavile napačne informacije, da je Lindav prosil za odvezo od molčečnosti. Zanjo je zanj prosil Knovs, vendar je ni dobil. “To kaže na to, da nekdo želi kakšno stvar prikriti,” je sklepal.

Član Knovsa Teodor Uranič (Svoboda) je navedel, da je od seje pričakoval dokaze, a lahko po njej mirno reče, da je šlo le za “halucinacije”. “To ni nič drugega kot eklatantno izkoriščanje Knovsa. Izkorišča ga NSi za odvračanje pozornosti od afere Dars,” je dejal.

Uraniča žalosti, da NSi za nabiranje političnih točk izkorišča nacionalno varnost. “To je nedopustno in me zanima, kako na to gledajo naši zavezniki, med drugim v zvezi Nato,” je bil oster.